Grški finančni minister Janis Varufakis je pismo, ki ga je poslal šefu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu, začel z besedami, da so Grki v minulih petih letih storili izjemno veliko ter da je nova vlada zavezana širšemu reformnemu procesu s ciljem trajnega izboljšanja rasti ob zagotavljanju vzdržnosti dolga in finančne stabilnosti, krepitvi socialne pravičnosti in blažitvi velikega socialnega stroška krize.
Ob tem je navedel sedem ciljev šestmesečnega podaljšanja sporazuma o finančni pomoči. Prvi je dogovor o vzajemno sprejemljivih finančnih in administrativnih pogojih, drugi pa v tesnem sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi partnerji zagotoviti, da bodo novi ukrepi popolnoma financirani, pri čemer se Grčija zavezuje, da se bo vzdržala enostranskih dejanj, ki bi lahko spodkopali fiskalne cilje, gospodarsko okrevanje in finančno stabilnost.
Tretji cilj je omogočiti ponovno vzpostavitev ukrepa Evropske centralne banke (ECB), ki grškim bankam omogoča, da za najemanje posojil pri njej kot zavarovanje ponudijo grške državne obveznice, četrti cilj pa podaljšati razpoložljivost sredstev v evropskem reševalnem skladu EFSF, iz katerega je za Grčijo v sklopu sedanjega programa na voljo še 1,8 milijarde evrov.
Peti cilj je začeti tehnične priprave novega programa pomoči, ki ga Varufakis v pismu imenuje "nova pogodba za okrevanje in rast" med Grčijo, Evropo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), šesti cilj doseči dogovor o nadzoru izvajanja fiskalnih in reformnih ukrepov v okviru EU in ECB ter "v enakem duhu" z IMF v šestih mesecih podaljšanja sporazuma o finančni pomoči, sedmi cilj pa razprava o načinu izvedbe sklepov evroskupine iz novembra 2012, ki se nanašajo na možnost nadaljnjih ukrepov v pomoč Grčiji pri zagotavljanju vzdržnega dolga.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ocenjuje, da je prošnja "pozitivno znamenje", ki lahko utre pot do razumnega kompromisa.
Nemčija je medtem predlog Aten takoj zavrnila. "Pismo iz Aten ni nikakršen vsebinski predlog rešitve," je ocenil tiskovni predstavnik finančnega ministrstva Martin Jäger. Kot je menil, v resnici cilja na prehodno financiranje brez izpolnjevanja pogojev.
Pozneje se je izkazalo, da v Berlinu, ko gre za zaplet okoli Grčije, niso enotni. Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je ocenil, da je bil odziv finančnega ministrstva, na čelu katerega je Wolfgang Schäuble, neustrezen. Osebno ocenjuje, da je pripravljenost Grkov na pogajanja o nadaljevanju programa reform prvi korak v pravo smer.
Gabriel je sicer vodja nemških socialdemokratov (SPD), sicer koalicijskih partnerjev krščanskih demokratov (CDU) kanclerke Angele Merkel, pod okrilje katerih sodi tudi Schäuble.
Finančni ministri držav območja evra imajo le dve možnosti, so se odzvale Atene: ali grško prošnjo za podaljšanje programa finančne pomoči sprejmejo ali pa zavrnejo. "Zdaj bomo odkrili, kdo želi poiskati rešitev in kdo ne," so izpostavili viri iz vrst grške vlade.
Evroskupina bo o grški prošnji odločala v petek. V Bruslju sicer neuradno resno dvomijo o možnosti dogovora, češ da vsebina predloga ni dovolj prepričljiva za preostalih 18 finančnih ministrov.
Tako se omenja možnost izrednega vrha območja evra v začetku prihodnjega tedna. Predsednik območja evra Donald Tusk je bil do te možnosti doslej zadržan, a zdaj naj bi bil izredni sestanek voditeljev držav v območju evra vse bolj verjeten.
Razmere so po neuradnih informacijah zelo resne. Omenjajo se trije scenariji. Prvi je dogovor z Grčijo o podaljšanju programa financiranja ob resnih zavezah. Drugi je uvedba paralelne valute, vezane na evro. Tretji pa izstop Grčije iz območja evra, grexit.
V Bruslju ob tem neuradno opozarjajo, da treba grško vprašanje obravnavati v širšem političnem kontekstu, ne le v finančnem in gospodarskem, ter izpostavljajo vprašanje, kaj bi neuspeh v prizadevanjih za kompromis z Grčijo pomenil za soočanje unije z ukrajinsko-rusko krizo in teroristično grožnjo.
V sklopu sedanjega evropskega dela programa mednarodne pomoči je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.
Skupaj so sicer Evropska komisija, ECB in Mednarodni denarni sklad Grčiji doslej odobrili dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga s strani zasebnih vlagateljev v višini prek 100 milijard evrov.