Palmeja je storilec v hrbet ustrelil in ubil 28. februarja 1986 zvečer, ko je s soprogo Lisbet zapuščal kinodvorano v središču Stockholma. Ženo je oplazila druga krogla. Par takrat ni imel telesnih stražarjev.
Umor je šokiral Švedsko in sprožil obsežno iskalno akcijo, a preiskavo so glede na dve vladni preiskovalni komisiji ter številne pisce in pisatelje od vsega začetka zaznamovale napake.
Nerazrešeni primer ostaja travma za državo, je ta teden ocenila tožilka Kerstin Skarp, ki v preiskavi sodeluje od leta 1997. Kot je poudarila, primera ne bodo obravnavali kot rešenega, dokler ne bo nekdo obsojen na sodišču, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Okoliščine Palmejeve smrti so v preteklih letih med drugim primerjali s tistimi ob umoru ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 in bombnem napadu na letalu PanAm nad škotskim Lokcerbiejem leta 1988.
Po ocenah policije bi za pregled celotnega gradiva v zvezi s Palmejevim umorom potrebovali devet let. In, kot je na četrtkovi novinarski konferenci razkril vodja preiskovalcev Hans Melander, policija ves čas dobiva nove namige. Ni pa želel odgovoriti, ali je bil Palme po njegovem mnenju žrtev zarote ali morilca, ki je deloval sam.
Član preiskovalne ekipe Dag Andersson je medtem povedal, da je v treh desetletjih 133 ljudi priznalo umor, sicer pa so zaslišali več kot 10.000 ljudi. Prav zaradi Palmejevega umora je švedski parlament leta 2010 sprejel odločitev o odpravi 25-letnega zastaralnega roka.
Palme je bil vse od leta 1969 na čelu socialdemokratske stranke, na čelu švedske vlade pa je bil med letoma 1969 in 1976 ter od leta 1982 do leta 1986. Bil je znan zagovornik osvobodilnih gibanj v Afriki, kritik vojne v Vietnamu ter diktatorskih režimov v Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi. Pozival je tudi k jedrski razorožitvi.
V minulih letih se je okoli njegove smrti razvilo nemalo teorij, ki so jih tudi preiskovali. Te so s prstom med drugim pokazale na v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK), in na zaroto tajnih služb v več državah, vključno z Južnoafriško republiko, v kateri je tedaj vladal apartheid.
Andersson je v četrtek povedal, da so v njegovi ekipi prejeli nove informacije o "južnoafriški sledi" in da razmišljajo, da bi se ji znova posvetili. Policija bi tako rada identificirala moška, ki so ju dan po Palmejevem umoru videli na stockholmskem letališču Arlanda in naj bi bila po navedbah nekaterih virov južnoafriška agenta.
Zanimiva je tudi teorija, po kateri so se malopridni pripadniki švedske varnostne službe odločili, da ubijejo Palmeja, ker jih je skrbelo, da bo Švedska zaradi njegovih prizadevanj za razoroževanje padla pod vpliv Sovjetske zveze.
A Lisbet Palme in njeni svojci so prepričani, da je Palmeja ubil nepomemben kriminalec Christer Pettersson. Palmejeva soproga je med več osebami Petterssona identificirala kot morilca, zaradi česar so slednjega posledično obsodili na dosmrtno ječo.
A leta 1989 so ga v prizivnem postopku oprostili, švedsko vrhovno sodišče pa je leta 1998 zavrnilo zahtevo po vnovičnem sojenju. Pettersson, ki je ves čas vztrajal, da je nedolžen, je leta 2004 umrl.
Pričanje Palmejeve proti Petterssonu so sicer kritiki ves čas ocenjevali kot napačno, češ da jo je policija pred prepoznavo storilca obvestila, da je osumljenec odvisnik. Ta opis pa je ustrezal ravno Petterssonu.
Ta teden je sicer tudi tesen sodelavec Palmeja Ulf Dahlsten izrazil prepričanje v krivdo Petterssona in ocenil, da je s tem primer dejansko rešen. Novinar Gunnar Wall, ki je o Palmejevem primeru napisal več knjig, je na drugi strani izrazil zadovoljstvo, da preiskovalci preučujejo tudi druge teorije, ne zgolj Petterssona.