Ukrajina: Protesti pred parlamentov, en človek umrl

Ustavna dopolnila, ki jih je predložil predsednik Petro Porošenko, je podprlo 265 poslancev, proti jih je bilo 87. Za izglasovanje amandmajev o projektu decentralizacije, ki jih je od Kijeva zahteval Zahod, je bilo potrebnih najmanj 226 glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glasovanje so spremljali protesti v in pred parlamentom. Več poslancev je skušalo preprečiti dostop do govornice v parlamentu, več sto podpornikov nacionalistične stranke Svoboda pa je medtem protestiralo pred parlamentom. Privrženci desničarskega gibanja Desni sektor so medtem objavili, da so blokirali promet okoli parlamenta.

Po glasovanju se je več deset protestnikov pred parlamentom spopadlo s policijo, odjeknila je tudi silovita eksplozija. Pri tem je umrl najmanj en človek, sicer pa je bilo med nasilnimi izgredi po navedbah oblasti ranjenih več kot 100 pripadnikov varnostnih sil. Policija je aretirala osumljenca, ki naj bi med protesti odvrgel ročno granato, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ustavnim amandmajem je v parlamentu nasprotovala Radikalna stranka, ki je sicer del Porošenku naklonjene koalicije, a projektu decentralizacije nasprotuje, češ da je antiukrajinski in da gre v prid ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Proti reformi se je izrekla tudi stranka Samopomoč, ki načeloma prav tako podpira Porošenka. Ta je še minuli konec tedna svoje privržence, ki nasprotujejo decentralizaciji, skušal prepričati, naj si premislijo.

Ustavno reformo o decentralizaciji pred koncem leta 2015 predvidevajo mirovni dogovori iz Minska, ki sta jih februarja ob posredovanju nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda sklenila Porošenko in Putin.

Decentralizacijo so sicer od Kijeva pravzaprav zahtevale zahodne države, saj v njej vidijo sredstvo za umiritev oboroženega konflikta na vzhodu države, ki traja že 16 mesecev, terjal pa je prek 6800 mrtvih.

Reforma je že dalj časa predmet žolčnih razprav v Ukrajini, saj mnogi v njej vidijo poskus dejanske legalizacije nadzora, ki so ga nad industrijskim vzhodom države prevzeli proruski separatisti.

Med drugim reforma predvideva vzpostavitev "ljudske milice". A na drugi strani za razliko od zahtev separatistov vzhodu dokončno ne podeljuje polavtonomnega statusa. Ta status naj bi določili z ločenim zakonom in zgolj za obdobje treh let.