Tudi Slovenija se je znašla v poročilu o preglednosti financiranja političnih strank v Evropi

Poročilo z naslovom Odpravljanje napak demokracije: Odprti podatki za politično integriteto v Evropi, ki ga je organizacija objavila v sredo, uporablja nov pristop pri raziskovanju razkrivanja podatkov o finančnih sredstvih in interesih, financiranja politike in lobiranja ter razkriva neučinkovitost zakonodaje po vsej regiji.

Kot ugotavlja TI, nobena od osmih članic EU in evropskih institucij, ki so jih obravnavali v svoji raziskavi, nima primernih ukrepov za preprečevanje vpliva na politike in odločitve, so sporočili iz organizacije.

Med najpogostejšimi težavami, ki so jih opazili v raziskavi, je slaba kakovost podatkov ter objava informacij v formatih, ki pred analizo potrebujejo veliko obdelave.

Poročilo zato priporoča državam in institucijam, naj zagotovijo dostopnost podatkov o politični integriteti na spletu na centraliziran način. Podatke bi morali redno posodabljati in bi morali biti na preprost način dostopni širšemu krogu ljudi, vključno z državljani, novinarji in organizacijami civilne družbe. Poročilo vsebuje še več podrobnih priporočil za zagotavljanje ali izboljšanje neodvisnosti, zakonitih pooblastil in preglednosti institucij, ki preprečujejo, odkrivajo in sankcionirajo korupcijo v politiki.

"Brez strogih ukrepov za integriteto politična korupcija ogroža demokracijo ter spodkopava zaupanje ljudi v njihove vlade," je izpostavil soavtor raziskave Jon Vrushi, koordinator za raziskave v sekretariatu TI. Kot je dodal, moramo zagotoviti, da odločevalci ne bodo dajali prednosti specifičnim interesom, izkrivljanju politike, institucijam in pravilom, ki služijo interesom peščice namesto večine. To pa je, kot je poudaril, možno le z ustrezno zakonodajo.

"V zelo redkih državah preverjajo informacije, ki jih podajajo politiki, EU pa bi morala služiti za zgled," je dejal Raphael Kergueno, pri TI pristojen za politike. Po njegovih besedah je zelo zaskrbljujoče, če skoraj 200 evropskih poslancev izjavi, da so imeli plačane dejavnosti poleg službe, a noben neodvisni organ ne preveri, da te dejavnosti ne ustvarjajo konflikta interesov.

Med pomanjkljivostmi, ki jih TI ugotavlja v večini držav članic, je pomanjkanje neodvisnih organov za etiko in preglednost, ki bi morali biti pooblaščeni za reguliranje finančnih interesov javnih uslužbencev, financiranja političnih strank in aktivnosti lobijev.

V raziskavi so obravnavali Francijo, Grčijo, Italijo, Litvo, Latvijo, Nizozemsko, Slovenijo in Španijo, pa tudi podatke, ki sta jih objavila Evropska komisija in Evropski parlament.

Podatke za raziskavo so objavili tudi v okviru nacionalnih različic projekta Integrity Watch, a so pogosto slabe kakovosti, opozarjajo v TI. Vlade morajo te podatke zagotavljati v uporabnem formatu, če želijo spodbuditi participacijo javnosti, dodajajo.