Med Trumpovim nagovorom je na presenečene protestnike v parku Lafayette, ki so bili takrat povsem mirni, začel leteti solzivec, nakar so jih močne policijske in vojaške sile na konjih in peš razgnale. Trump se je nato po govoru čez park peš podal iz Bele hiše skupaj s svojimi ministri in osebjem Bele hiše ter v spremstvu novinarjev do zgodovinske episkopalne cerkve Sv. Janeza.
Nekdo mu je nato dal v roke sveto pismo, ki ga je malce obračal in se fotografiral. Na vprašanje, ali je sveto pismo njegovo, je Trump odgovoril, da je pač sveto pismo, nato se je vrnil domov. Episkopalna škofinja Mariann Buddle, ki je odgovorna za cerkev, je bila zaradi incidenta, o katerem je izvedela na televiziji, ogorčena.
"Niti vljudnostnega klica ni bilo, da bodo počistili trg s solzivcem, zato da lahko uporabi eno od naših cerkva za kuliso s svetim pismom v rokah. S knjigo, ki razglaša, da je bog ljubezen, sam pa je doslej le razpihoval nasilje," je bila ogorčena škofinja.
"To je bilo res sramotno dejanje. Videlo se je, da svetega pisma nikoli ni držal v rokah, saj niti ni vedel, kako naj to stori. Kot da sploh ne bere in ne ve, kako knjige sploh delujejo. Mirne protestnike je napadel s solzivcem, da se je lahko fotografiral. Sramota," je sporočil newyorški guverner Andrew Cuomo. Podobno je sporočila tudi senatorka Kamala Harris in drugi demokrati.
Trumpa bolijo kritike, da se v času nemirov zaradi policijskega nasilja proti temnopoltim Američanom skriva v bunkerju Bele hiše in jezno tvita grožnje. Demokrati pravijo, da je zaradi tega uprizoril sprehod, da pokaže, da ga ni strah.
S sprehodom je ponazoril resnost svojih besed v govoru, med katerim je napovedal, da bo obudil 213 let star zakon proti vstaji v ZDA in poslal na ulice ameriških mest vojsko. "Če bo mesto ali država zavrnila potrebne ukrepe za obrambo življenj in lastnine, bom namestil vojsko in jim hitro rešil problem," je zagrozil Trump.
Omenjeni zakon je nazadnje leta 1992 obudil predsednik George Bush starejši zaradi rasnih nemirov v Los Angelesu, vendar na prošnjo guvernerja Peta Wilsona. Ameriški guvernerji za posredovanje v nemirih običajno uporabljajo nacionalno gardo, kar je v bistvu vojska posamezne zvezne države. Ta lahko ob mobilizaciji opravlja tudi policijske naloge, kar ameriška vojska ne sme, razen v primeru obuditve zakona iz začetka 19. stoletja, kar Trump sedaj namerava storiti.
Trump je imel pred tem telefonski pogovor z guvernerji, ki jim je očital, da so šibki, ker ne ukrepajo dovolj odločno s policijo in nacionalno gardo. Guverner Illinoisa J.B. Pritzker mu je odgovoril, da s svojimi izjavami le podžiga napet položaj, Trump pa mu je odvrnil, da mu ni bilo všeč, kako je guverner ravnal v času pandemije novega koronavirusa. Ta sicer še traja. Nemiri so izbruhnili zaradi smrti 46-letnega Georgea Floyda, ki ga je v Minneapolisu pred tednom dni med poskusom aretacije s kolenom na vratu pred pričami zadušil policist.
Trumpova napadalnost je začela skrbeti tudi nekatere republikanske senatorje. John Thune iz Južne Dakote je previdno izjavil, da bi morda moral predsednik ubrati drugačen ton. "Voditelji morajo pokazati empatijo, ponižnost in spoštovanje. Mislim, da si država želi zdravljenja in miru," je dejal Thune in menil, da tudi Trumpovi tviti ne pomagajo položaju.
Trumpa je razjezila tudi anketa časopisa televizije ABC in časopisa Washington Post, ki ugotavlja, da ima njegov nasprotnik na letošnjih volitvah demokrat Joe Biden doslej največjo prednost desetih odstotkov (53 proti 43 odstotkov za Bidna). Biden je v primeru zmage že obljubil ustanovitev posebne delovne skupine oziroma odbora, ki bo skrbel za potrebne reforme in obrambo temnopoltih Američanov pred policijskim nasiljem.
Ista anketa je pred dvema mesecema Bidnu kazala le dva odstotka prednosti (49 proti 47). Profesor Ameriške univerze Alan Lichtman meni, da Trumpa zaradi ukrepanja in izjav med pandemijo novega koronavirusom in nemiri čaka visoka cena na volitvah, česar se počasi začenja zavedati in postaja še bolj nepredvidljiv kot doslej.
Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je v ponedeljek obsodil ropanja in nasilje na protestih, pohvalil mirne protestnike in na svoj šolan način na dolgo in široko tistim, ki so jezni, razložil, da naj to izrazijo z udeležbo na volitvah 3. novembra in glasujejo za spremembo na vrhu države.
