Tožilstvo je poroti že prvi dan sojenja pokazalo posnetek dušenja

Floyd je umrl med poskusom aretacije lani maja v Minneapolisu, videoposnetek njegove smrti pa je potem lani čez pomlad in poletje sredi pandemije koronavirusa sprožil silovite proteste proti policijskemu nasilju in simbolom rasizma v ZDA.

Blackwell je porotnikom priporočil, naj si zapomnijo devet minut in 23 sekund, kolikor je Chauvin pritiskal s kolenom na vrat Floydu, ki je vklenjen ležal na tleh in 27-krat povedal, da ne more dihati, dokler res ni prenehal dihati. Videoposnetek prikazuje tudi mimoidoče priče, ki so policista pozivale, naj neha, vendar jih je skupaj s kolegi zanemaril.

Odvetnik Eric Nelson je po drugi strani v uvodnem nagovoru poroti dejal, da je Chauvin delal le to, kar so ga učili in urili več kot 19 let policijske kariere. Prišel je na pomoč trem kolegom, ki so skušali spraviti Floyda v policijski avtomobil potem, ko so ga zasačili pri poskusu razpečevanja ponarejenega bankovca za 20 dolarjev. Floyd naj bi se jim upiral in obvladal ga je šele Chauvin.

Nelson je prav tako trdil, da je Floyd umrl zaradi amfetaminov in drugih mamil v telesu, zaradi visokega krvnega pritiska in bolezni srca ter adrenalina. Na posnetku naj ne bi kazal nobenih znamenj dušenja.

Obdukcija je potrdila, da je Floyd umrl zaradi zastoja srca in pljuč ter policijskega prijema in pritiskanja na vrat. Zaradi tega je Chauvin obtožen nenamernega in nenaklepnega umora ter uboja.

Tožilci nameravajo v nadaljevanju predstaviti tudi priče, med njimi uslužbenko gasilcev, ki je skušala pri Chauvinu preveriti srčni utrip, ko je utihnil in nepremično obležal pod policistovim kolenom. Chauvin ji je nato zagrozil s solzivcem.

Sojenje bo trajalo mesec dni, sodno poslopje v središču Minneapolisa pa je posebej dodatno zavarovano zaradi protestov. V pripravljenosti je tudi nacionalna garda. Odvetnik družine ubitega Floyda Ben Crump je dejal, da bo sojenje pokazalo, ali je Amerika pripravljena izpolniti to, kar trdi Deklaracija o neodvisnosti, namreč, da so vsi ljudje enakopravni pred zakonom. Crump meni, da porota ne bi smela imeti težkega dela.

Chauvinu za uboj grozi do deset let zapora, za nenamerni umor do 40 let zapora in za nenaklepni umor do 25 let zapora. Ker doslej še ni bil obsojen, mu bo sodišče v primeru obsodbe izreklo nižjo kazen, morda tam okrog 12 let.