Težki časi za Slovenijo: ne glede na razplet migrantske krize, bo naša država v težavah

V Italiji je na oblast prišla nova vlada, v kateri je notranji minister vodja Lige Matteo Salvini. Ta je z zavrnitvijo ladje  Aquarius, na krovu katere je bilo 630 migrantov, že pokazal, da je konec italijanske velikodušne politike sprejemanja nezakonitih migrantov, ki čez Sredozemlje silijo na staro celino.

Obenem Salvini napoveduje vračanje sto tisoče nezakonitih migrantov, ki se zdaj nahajajo v Italiji. Ostrejša politika naše zahodne sosede do nezakonitih migrantov ima lahko negativne posledice za Slovenijo.

Velika večina prosilcev za azil, ki prihaja v Slovenijo, namreč nadaljuje pot proti zahodu, številni tudi v Italijo in od tu naprej v Francijo. Če bo Italija zaostrila nadzor, se lahko zgodi, da bo Slovenija proti svoji volji postala žep za te nezakonite migrante.

Nevarnost, da Slovenija postane žep za nezakonite migrante, je še toliko večja, ker se lahko spremenijo tudi razmere za pot nezakonitih migrantov proti Nemčiji. Nemčijo, ki je najbolj odgovorna za izbruh migrantske krize leta 2015, namreč vse bolj maje tako imenovani prepir o azilu.

Nemški notranji minister Horst Seehofer, ki je tudi prvi mož bavarske CSU, je namreč sklenil zavezništvo z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem in Salvinijem ter pritiska na nemško kanclerko Angelo Merkel, naj Nemčija začne zavračati prosilce za azil na nemških mejah.

Če bi se to zgodilo, bi Avstrija začela izvajati strog nadzor na meji s Slovenijo, da ne bi postala migrantski žep. V tem primeru bi morala Slovenija storiti isto, saj je težko verjeti, da bi druge države na tako imenovani balkanski migrantski poti od Hrvaške navzdol bile sposobne ali pripravljene popolnoma zapreti svoje meje za nezakonite migrante. Vprašanje pa je tudi, če je Slovenija sposobna popolnoma zapreti meje.

Nevarnost je tudi, da bodo druge članice EU Slovenijo pustile na cedilu ali celo zavestno skušale iz naše države narediti tako imenovani hot spot – nekakšen veliki sprejemni center za prosilce za azil, ki bi po registraciji ostali pri nas. Ne pozabimo, da je odhajajoča notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pred dnevi povedala, da so bile takšne ideje že leta 2015.

V primeru, da Merklova ne bo ugodila Seehoferju, bo Nemčija še vedno sprejemala prosilce za azil, tudi tiste, ki jih je pred tem že izgnala. To bo zmanjšalo nevarnost, da Slovenija postane migrantski žep, a ne bo ustavilo migracij, kar pomeni, da bo tudi v tem primeru še vedno nekaj migrantov ostalo pri nas.

Poleg tega bi zmage Merklove v sporu s Seehoferjem pomenila, da bo Nemčija še naprej pritiskala na druge evropske države, verjetno tudi na Slovenijo, naj sprejmejo čim več prosilcev za azil v okviru tako imenovanih migrantskih kvot.

V državah na tako imenovani balkanski poti (od BiH do Grčije) naj bi se trenutno nahajalo okoli 40 do 60 tisoč ljudi. Položaj se lahko še bolj zaplete zaradi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in turških predsedniških volitev.

Vemo, da je do prvega migrantskega vala po balkanski poti prišlo leta 2015, ko je bila Turčija v politični krizi po parlamentarnih volitvah. Ali kriza ali zavestna Erdoganova politika pa lahko znova sprožita množični val iz Turčije proti Evropi.

Poleg tega bo Salvinijevo zapiranje sredozemske poti med Severno Afriko in Italijo verjetno naredilo balkansko poti proti Evropi še bolj zanimivo.