Voditelji držav G20 se bodo 28. in 29. junija sestali na vrhu v Osaki na Japonskem in Trump je dejal, da se bo tam srečal s kitajskim kolegom Xi Jinpingom. Kitajska te bilaterale še ni potrdila. Trump je dejal, da pričakuje dogovor s Xijem, če ga ne bo, pa bo uvedel dodatne carine na kitajski uvoz. Doslej je uvedel 25-odstotne carine na 200 milijard dolarjev uvoza, namerava pa uvesti enake carina za preostalih 300 milijard.
Pohvalil se je, da je Kitajska, odkar je bil izvoljen, izgubila med 15.000 do 20.000 milijard dolarjev. Če bi bilo to res, potem kitajskega gospodarstva, ki je vredno okoli 13.000 milijard dolarjev, danes ne bi bilo več. Na svoj znan način, ki mu njegovi nasprotniki v ZDA pravijo laganje, je skušal pač povedati, da Kitajska zaradi njegovih carin trpi gospodarsko škodo.
Kitajska škodo trpi, saj je njen izvoz v ZDA v prvih štirih mesecih letošnjega leta upadel za 12 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar pa posledice čutijo tudi ameriški potrošniki v obliki višjih cen uvoženega. Trump vztraja, da je njegova strategija zmagovita iz enostavnega razloga, ker lahko Kitajska ocarini manj ameriškega uvoza, kot lahko ZDA ocarinijo uvoz iz Kitajske.
V primeru, da bo dosežen celovit trgovinski dogovor s Kitajsko, pa je Trump dovolil, da vanj umestijo tudi tehnološkega velikana Huawei. Za zdaj velja Trumpova prepoved poslovanja ameriških podjetij s Huaweijem.
Kitajsko je obtožil tudi, da samovoljno podcenjuje lastno valuto, pri čemer menda dobiva pomoč ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je izrazil mnenje, da je Fed uničujoč za ZDA, ker je zvišal obrestne mere. Kitajski so menda pomagali tudi njegovi predhodniki na položaju predsednika ZDA.
Trump, ki sam sebe imenuje stabilni genij, je menil, da so to počeli, ker so bili bodisi premalo pametni, zdolgočaseni ali pa niso vedeli, kako se tem stvarem streže. Če bi leta 2016 na volitvah zmagal demokrat, je Trump prepričan, da bi Kitajska doslej gospodarsko ZDA že prehitela.
Glede Mehike, ki ji je prav tako grozil s carinami, je dejal, da bodo zdaj ZDA z njo velik partner. Menda zato, ker Mehika zdaj spet spoštuje ZDA. Vendar pa je zagrozil, da se bodo carine vrnile, če mehiški parlament v kratkem ne potrdi nekaj okrog varnosti. Ni povedal kaj, a menda naj bi šlo za napotitev vojakov na mejo z Gvatemalo, da se izboljša nadzor nad prihodom migrantov iz Srednje Amerike.
Dejal je, da noče uničiti mehiškega gospodarstva, vendar pa je hkrati dejal, da so carine dobre, ker vzpodbujajo podjetja, da preselijo proizvodnjo v ZDA.
Mimogrede je zagrozil tudi francoskemu vinu zaradi carin na ameriško vino. Francija nima carinske politike z ZDA, ampak to dela EU, ki je ameriškemu vinu odmerila med 11 in 29 centov carine na steklenico. ZDA medtem za uvoz vina iz EU zaračunavajo med 5,3 in 12,7 centa na steklenico. Trump bo to uredil, ker se mu ne zdi pošteno. Države EU so leta 2017 izvozile v ZDA za 4,5 milijarde dolarjev vina, ZDA pa v EU le za 533 milijonov. Levji delež pade na francoska vina.
Med intervjujem je poskrbel za pocenitev delnic aeronavtičnega podjetja United Technologies in za nekaj ur tudi delnic obrambnega podjetja Raytheon, ker je komentiral njun načrt za združitev. Izrekel je pomislek, da bo združeno podjetje Raytheon Technologies Corporation zmanjšalo konkurenčnost.
Trump je obenem menil, da bodo ZDA podobno kot EU kaznovale velika tehnološka podjetja zaradi izkoriščanja monopolnih položajev, obenem pa je kritiziral izrečene kazni EU, ker so bile izrečene ameriškim podjetjem.