Tako je ekonomist ocenil trgovinski dogovor med EU in ZDA

Izplen je za EU v primerjavi s scenarijem, s katerim je Trump grozil v primeru spodletelih pogajanj, po Sprukovem mnenju zelo dober. "Za ekonomista bi bil seveda najboljši scenarij povratek k multilateralnim trgovinskim okvirom, a je to v trenutnih okoliščinah zelo težko pričakovati," je dejal.

Evropska komisija se je v okviru dogovora med drugim zavezala, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Spruk v uresničljivost zavez ne dvomi, še posebej glede naložb, saj krepitev obrambnega sektorja po njegovih besedah zahteva zelo obsežna finančna sredstva.

"Pomembneje pri tem je, da bo imelo teh 600 milijard dolarjev naložb jasen učinek na raziskovalno in inovacijsko dejavnost - da so torej tudi obrambni projekti vezani na inovacijsko dejavnost v malih in srednjih podjetjih ter delujejo kot katalizator novih inovacij," je poudaril.

Posebej je izpostavil pomen krepitve obrambne industrije in zavedanja, kako veliko finančnih sredstev to zahteva. "Seveda na tem področju vedno trčimo ob znano dilemo 'topovi ali maslo', vendar se je treba zavedati, da brez naložb v topove ne bomo imeli dostopa do masla," je dejal.

Za EU bi bilo po njegovem mnenju zdaj pametno razmisliti o reformiranju akta o digitalnih storitvah, "ki je do ameriških multinacionalnih podjetij skrajno krivičen". Še bolje bi bilo, če bi šla unija še korak dlje in ZDA na tem področju širše odprla vrata. "Če bo to storila, sem skoraj prepričan, da naslednje eskalacije trgovinske vojne ne bo, saj bo ZDA poslala ustrezen signal," je povedal.

Evropska komisija bi morala biti po njegovem mnenju tudi sicer odločnejša in dejavnejša, ko gre za urejanje trgovinskih odnosov z ZDA. "Treba je pač narediti še korak dlje k približevanju ZDA. Evropska unija ne sme čakati, ali bodo v ameriški administraciji na oblasti demokrati ali republikanci. Videli smo, da je bilo tudi v času administracije prejšnjega predsednika Joeja Bidna storjenega bore malo," je izpostavil.

Okvirni trgovinski dogovor po besedah von der Leyen prinaša enotno 15-odstotno carinsko stopnjo za veliko večino izvoza iz EU. Ta stopnja bo veljala za večino sektorjev, vključno z avtomobili, polprevodniki in farmacevtskimi izdelki. "Petnajstih odstotkov ne gre podcenjevati, vendar pa je to najboljše, kar smo lahko dosegli," je poudarila.

Dogovor vključuje uvedbo ničelne stopnje carin na medsebojno trgovanje z nekaterimi strateškimi proizvodi. Med temi so letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila, kritične surovine, pa tudi določeni kmetijski proizvodi. Za katere kmetijske proizvode točno bo šlo, bosta strani določili v prihodnjih dneh.