V petek zvečer se je pred sedežem časnika Zaman zbralo okoli sto predstavnikov, včeraj pa že 500. Policija je proti njim uporabila velike količine solzivca, je s kraja dogodka poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP.
Vseeno to najverjetneje ne bo pomirilo protestnikov. "Svobode tiska ne bo mogoče utišati," so skandirali.
"Verjamem, da bodo svobodni mediji nadaljevali svoje delo, tudi če bodo morali pisati po zidovih. Menim, da v digitalni dobi ni mogoče utišati medijev," je tik pred policijskim posredovanjem dejal urednik Zamana Abdulhamit Bilici.
Policija je sicer včeraj tudi zasedla prostore časnika, delo pa so prevzeli novi voditelji, ki jih je imenovalo sodišče - odvetnika Tahsin Kaplan in Metil Ilhan ter pisatelj Sezai Sengoul.
Časnik Zaman je tesno povezan z velikim nasprotnikom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, pridigarjem in opozicijskim voditeljem Fetullahom Gülenom, ki živi v izgnanstvu v ZDA. Turške oblasti so Gülenovo gibanje Hizmet razglasile za teroristično organizacijo. Ankara mu očita, da je želel v Turčiji vzpostaviti "državo v državi", da bi tako strmoglavil Erdogana. Turčija si prizadeva, da bi ji ga ZDA izročile, a Washington temu še ni ugodil.
V EU so se na dogajanje v Istanbulu že odzvali z zaskrbljenostjo. Evropski komisar Johannes Hahn, ki je pristojen za širitev, je Turčijo opozoril, da s tem ravnanjem proti časniku Zaman ogroža napredek, ki ga je sicer dosegla na drugih področjih.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je napovedal na Twitterju, da se bo o vsem podrobneje pogovoril s turškim premierjem Mehmetom Davutoglujem, ko se bo v ponedeljek v Bruslju udeležil vrha EU-Turčija. "Če se kdo ne strinja s stališči ali poročanjem časnika, naj se z njim spoprime z dejstvi, ne pa z utišanjem novinarstva," je zapisal Schulz.
Zaskrbljeno se je odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. "EU je že večkrat poudarila, da mora Turčija kot kandidatka za članstvo spoštovati demokratične standarde, tudi svobodo medijev," je opozorila včeraj v Bruslju. Svobodni in neodvisni mediji so temelj demokratične družbe, saj zagotavljajo transparentnost in odgovornost, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdila Mogherinijeva.