»Kdor je kužen pred smrtjo, je kužen tudi takoj po smrti,« pravi Aurel Perren, direktor inštituta za patologijo na univerzi v Bernu. Zato so patologi, ki opravljajo obdukcijo trupel bolnikov, ki so umrli zaradi novega koronavirusa, dobro zaščiteni. Nosijo maske FFP3, zaščitna očala, rokavice in zaščitno obleko, piše švicarska spletna stran Tio.ch.
Enake varnostne ukrepe izvaja tudi inštitut za patologijo v Baslu. »Ne odstranjujemo organov iz trupel, da bi jih pregledali. Organe, razen pljuča, opazujemo v telesu,« pravi Alexandar Tzankov, ki je predstojnik oddelka za histopatologijo in obdukcijo.
S takšnim načinom obdukcije omejijo stik s telesnimi tekočinami in krvjo okuženega bolnika na najmanjšo možno mero. »Ti izločki predstavljajo največje tveganje za okužbo patologov,« poudarja Tzankov, ki tudi pravi, da ne ve natančno, koliko časa novi koronavirus ostane živ v truplu. Za primerjavo da primer virusa hepatitisa C. Ta virus začne slabeti tri ure po smrti in postane popolnoma nekužen 24 ur po smrti.
Ekipa, ki jo je vodil Tzankov, je obducirala dvanajst umrlih bolnikov, dve ženski in deset moških, starih od 56 do 96 let. Vseh dvanajst je imelo visok krvni tlak. Enajst od dvanajstih je bilo v času smrti še vedno zelo kužnih. »Njihova telesa so bila še vedno polna virusov,« pravi Tzankov.
Ekipa, ki jo je vodil Tzankov, je obducirala dvanajst umrlih bolnikov, dve ženski in deset moških, starih od 56 do 96 let. Vseh dvanajst je imelo visok krvni tlak. Enajst od dvanajstih je bilo v času smrti še vedno zelo kužnih. »Njihova telesa so bila še vedno polna virusov,« pravi Tzankov.
O Tzankovu in njegovih ugotovitvah se je pozneje razpisal tudi nemški Welt. »Kar smo videli pod mikroskopom, so bile hude motnje pljučne mikrocirkulacije. Izmenjava kisika ni več delovala. (…) Bolnikom lahko na intenzivnem oddelku dajemo kisika, kolikor hočemo, ampak ta kisik se preprosto ne bo prenašal naprej,« pravi Tzankov.
Tzankov in njegova ekipa, ki je do trenutka, ko je o njih pisal Welt, opravila skupaj dvajset obdukcij umrlih koronovirusnih bolnikov, je ugotovila, da so imeli vsi visok krvni tlak, veliko jih je imelo preveliko telesno težo in večinoma so bili moški. Več kot dve tretjine jih je imelo predhodno poškodovane koronarne arterije, tretjina pa sladkorno bolezen.
Tzankov pravi, da bi bili ti bolniki, če se ne bi okužili z novim koronavirusom, verjetno še živi. Priznava, da predhodne bolezni skrajšajo življenjsko dobo, vendar bi vsi ti bolniki brez koronavirusne bolezni živeli dlje. Morda eno uro več, morda en dan več, morda en teden več ali morda eno leto več, sklene Tzankov.
