Švica zahteva aretacijo nemških dacarjev

Inšpektorji iz Severnega Porenja Vestfalije naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij za zgoščenko plačali 2,5 milijona evrov. Na podlagi podatkov na njej so nemške oblasti preverile, kdo je za naloženo premoženje plačal vse davke, in kasneje ujele tiste, ki so davke utajili. V skladu z nemško zakonodajo morajo nemški državljani prijaviti vse dohodke ne glede na to, kje so jih prislužili.

Moškega, ki je nemškim davčnim inšpektorjem prodal zgoščenko, so švicarske oblasti že obsodile na dveletno pogojno kazen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Švicarski zvezni tožilec Michael Lauber je v soboto potrdil, da so švicarske oblasti za trojico izdale zaporne naloge zaradi suma gospodarskega vohunjenja in kršenja bančne tajnosti. Na pravosodnem ministrstvu v Berlinu so pojasnili, da so zahtevo Berna prejeli pred dvema tednoma, da pa takrat zadeve niso sporočili javnosti. Dodali so, da odgovor še pripravljajo.

Po navedbah dpa je pričakovati, da bo Nemčija švicarski zaporni nalog ignorirala. Bi jih pa lahko aretirale švicarske oblasti, če bodo prišli na švicarsko ozemlje.

Ministrska predsednica Severnega Porenja Vestfalije Hannelore Kraft (SPD) je ravnanje švicarskih oblasti označila za nezaslišano in dejala, da so davčni inšpektorji le izpolnili svojo službeno dolžnost, piše nemški časnik Bild am Sonntag.

V ponedeljek se je na potezo Švice ostro odzvala tudi nemška opozicija. Namestnik vodje poslanske skupine socialdemokratov (SPD) Joachim Poss je po poročanju dpa poudaril, da bi morala Švica namesto nemških davčnih inšpektorjev kazensko preganjati diktatorje in množične morilce, ki so jih izgnali iz njihovih držav in so nakradeno premoženje prenesli v švicarske banke. "To je politični škandal," je poudaril.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po drugi strani prepričana, da zaporni nalog za davčne inšpektorje ne bo škodil odnosom med Nemčijo in Švico. Kot je v ponedeljek sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert, Merklova meni, da je to le še en dokaz, da bi morali državi čim prej skleniti dvostranski sporazum o "črnem denarju" nemških državljanov v švicarskih bankah, o katerem se pogajata že več let.

Kot v današnji izdaji piše Dnevnik, naj bi nemški državljani po nedavnih ocenah v Švico ilegalno prenesli od 130 do 180 milijard evrov, da se izognejo nemškemu davčnemu sistemu.

Po dosedanjih načrtih naj bi prihodek iz denarnih naložb nemških državljanov od leta 2013 obdavčili po enaki davčni stopnji kot v Nemčiji, vendar pa bi pri tem ostali anonimni in s tem nedosegljivi za nemške davčne inšpektorje.

Nemški socialdemokrati menijo, da ima predlagani sporazum preveč lukenj, pri tem pa jih moti predvsem predvidena anonimnost utajevalcev davkov. Sporazum mora sprejeti zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat, vladajoči krščanski demokrati pa pri tem potrebujejo podporo SPD.