Stoltenberg je opozoril, da Nato še vedno beleži veliko prisotnost ruskih sil na vzhodu Ukrajine in njihovo pomoč tamkajšnjim proruskim separatistom, kar zbuja zaskrbljenost v zavezništvu. Menil je, da je možna samo politična rešitev in spoštovanje septembrskega dogovora iz Minska.
Opozoril je tudi na dejavnosti ruskih sil, predvsem letal, ki sicer na območju mednarodnih voda izvajajo agresivne manevre nad Natovimi ladjami, ki ne komunicirajo s civilnimi letalskimi oblastmi in izklapljajo transponderje, kar onemogoča identifikacijo letal. "To pa povečuje možnost nesreč," je opozoril Stoltenberg.
Napovedal je tudi, da če bo Ukrajina pokazala voljo in željo po vstopu v zvezo Nato, se bo zavezništvo na to odzvalo. Vrata zavezništva so odprta za vse, ki izpolnijo pogoje za članstvo, je nakazal generalni sekretar Nata.
Zunanji ministri bodo sicer v torek in sredo na zasedanju v Bruslju pregledali napredek tri mesece po vrhu v Walesu v zvezi z ukrajinsko krizo, zlasti glede varnostnih zagotovil članicam na vzhodu zavezništva. Kot je zatrdil Stoltenberg, je Nato okrepil patruljiranje zračnega prostora in tudi prisotnost tako na kopnem v Vzhodni Evropi kot na Baltiku in v Črnem morju.
Gre sicer za relativno majhne enote - okoli 100 vojakov, nekaj lovskih letal, ki načeloma ne morejo predstavljati nobene resne grožnje Rusiji, čeprav ta tako trdi, pomeni pa ta prisotnost velika zagotovila za članice, je glede tega vprašanja kasneje pojasnil ameriški veleposlanik pri Natu Douglas E. Lute.
Prav tako naj bi ministri prižgali zeleno luč za vzpostavitev "začasne bojne konice", brigade v stanju visoke bojne pripravljenosti, ki naj bi zaživela že v prvi polovici prihodnjega leta. Sile naj bi zagotovile Nemčija, Nizozemska in Norveška.
Nato je namreč na vrhu v Walesu sprejel načrt za akcijsko pripravljenost, katerega del je tudi vzpostavitev "bojne konice", posebne enote skupnih sil, ki naj bi se bile sposobne na kriznem območju namestiti že v nekaj dneh. A te sile naj bi polno zaživele do konca prihodnjega leta, zato bodo do tedaj vzpostavili "vmesno" bojno konico, je pojasnil Stoltenberg.
Ministri se bodo sicer v prihodnjih dveh dneh posvetili tudi zaključku misije Isaf v Afganistanu in formalno prižgali zeleno luč za začetek nove misije Odločna podpora za urjenje in pomoč afganistanskim vojakom. Misija naj bi štela okoli 12.500 mož, večinoma Američanov, pa tudi do deset pripadnikov Slovenske vojske.
Pomemben del tokratnega zasedanja zunanjih ministrov Nata pa bo v sredo tudi srečanje koalicije, ki pod vodstvom ZDA sodeluje v boju proti džihadistom Islamske države v Siriji in Iraku. Nato kot organizacija pri tem boju sicer ne sodeluje, sodeluje pa na nek način vseh 28 članic Nata, je še povedal Stoltenberg.