"Ne bodo nas zvlekli v oboroževalno tekmo, a istočasno moramo poskrbeti za varnost naših držav," je povedal Stoltenberg v Bruslju pred začetkom zasedanja obrambnih ministrov Nata. "Kar je Rusija storila v Ukrajini, ni defenziva. Priključitev Krima je agresivno dejanje," je zatrdil prvi mož Nata.
Ob tem je pomiril strahove o vrnitvi v čas najhujših dni hladne vojne. Vztrajal je, da je odziv Nata "defenziven, sorazmeren in v skladu z vsemi našimi mednarodnimi obvezami".
"Rusija še naprej pošilja vojake in opremo na vzhod Ukrajine. Ni dvoma, da je Rusija odgovorna za agresivna dejanja v Evropi," je še povedal Stoltenberg.
Od izbruha ukrajinske krize je Nato sprejel vrsto ukrepov, da bi se odzval na varnostno grožnjo za Evropo. Stoltenberg je sicer že v ponedeljek napovedal, da bo zavezništvo okrepilo svojo prisotnost na vzhodu Evrope. Po njegovih besedah bodo obrambni ministri Nata na tokratnem zasedanju sprejeli odločitev o dodatni krepitvi moči in obsega Natovih odzivnih sil na od 30.000 do 40.000 vojakov, več kot dvakrat več, kot je trenutno njihovo število. Vojaki bodo pod poveljstvom šestih centrov v šestih vzhodnoevropskih državah.
Nato je leta 2002 oblikoval t. i. Natove odzivne sile, ki jo sestavlja okoli 13.000 vojakov, ki lahko krizna žarišča dosežejo veliko hitreje kot glavne sile zavezništva. A ukrajinska kriza in domnevno rusko posredovanje na vzhodu Ukrajine preko pomoči proruskim upornikom so povzročile skrbi, da te sile morebiti niso zmožne dovolj hitrega odziva v zelo spremenjenem varnostnem okolju.
Zato so voditelji Nata septembra lani vzpostavili t. i. bojno konico teh sil, ki jo sestavlja okoli 5000 vojakov, ki lahko posredujejo v nekaj dneh in ne mesecih.