Sredi silovitih spopadov na vzhodu Ukrajine prvič srečanje Nato - Rusija

Po poročanju tujih tiskovnih agencij so se včeraj v okolici mesta Lugansk vneli hudi spopadi med separatisti in ukrajinskimi obmejnimi enotami. Že zjutraj je več sto separatistov z raketometi, minometi in avtomatskim orožjem napadlo postojanko obmejnih enot. Po ukrajinskih navedbah je bilo ubitih pet separatistov, še osem je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi sedem ukrajinskih vojakov.

Ukrajinska vojska je zatem odgovorila z zračnim napadom na upravno stavbo v Lugansku, ki so jo že pred tedni zasedli separatisti. Pri tem naj bi bilo po navedbah upornikov ubitih najmanj pet ljudi. V Moskvi so ta napad ocenili za "zločin proti lastnemu narodu".

Ukrajinska vojska sicer napad zanika. Kot je dejal tiskovni predstavnik vojske, je morda prišlo do "prijateljskega ognja" med separatisti oz. do nesreče, vsekakor pa da rakete, ki je uničila stavbo, niso sprožili oni.

Poleg tega so ukrajinske sile obtožile separatiste, da v spopadih uporabljajo civiliste za živi ščit, ker se skrivajo v stanovanjskih naseljih in na strehah.

Po poročanju lokalnih medijev je bilo v spopadih poškodovanih več hiš na obrobju Luganska. Iz mesta z okoli 430.000 prebivalci je pred spopadi zbežalo že mnogo ljudi.

Regija Lugansk meji z Rusijo. Na tej meji je že večkrat prišlo do spopadov med obmejnimi enotami in oboroženci, ki so skušali priti iz Rusije v Ukrajino.

O novih spopadih poročajo tudi iz Slavjanska, utrdbe separatistov v sosednji regiji Doneck. Proruske sile so sporočile, da je bilo med operacijo ukrajinske vojske v tem mestu v nedeljo zvečer ranjenih pet civilistov.

Medtem so se prizadevanja za rešitev krize nadaljevala, a kot vse kaže brez večjega uspeha. V Bruslju so se prvič po zamrznitvi odnosov zaradi ruske aneksije Krima v marcu sestali veleposlaniki 28 članic Nata in ruski veleposlanik pri Natu Aleksander Gruško. Kot je sporočila tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu so bili pogovori zelo odkriti, vendar do zbližanja stališč ni prišlo. "Imamo bistveno različne poglede glede krize (v Ukrajini), vzrokov zanjo, glede tega, kaj bo sledilo in kako naj bi krizo rešili".

Za nekaj zmanjšanja napetosti med stranema je sicer poskrbel umik ruskih vojakov z meje z Ukrajino. Toda umik vojakov mora biti izveden "v celoti in na preverljiv način", je dejala Lungescujeva. Kaj je glede tega povedal ruski veleposlanik, ni pojasnila.

Do zamrznitve praktičnih odnosov med Natom in Rusijo je marca prišlo zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji. Članice Nata so včeraj "ponovno poudarile svoje močno in jasno nasprotovanje nezakoniti in nelegitimni priključitvi Krima", je še sporočila Lungescujeva.

Hkrati so veleposlaniki članic Nata pohvalili izvedbo predsedniških volitev v Ukrajini in menili, da odražajo jasno voljo za enotno Ukrajino. Hkrati so pozvali Rusijo h konstruktivnemu dialogu z novoizvoljenim predsednikom Petrom Porošenkom.

Moskvo so tudi pozvali k spoštovanju mednarodnih obveznosti, "k ustavitvi pretoka orožja in streliva preko meje in k prenehanju podpiranja oboroženih separatistov", je povedala Lungescujeva.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem napovedal, da bo Rusija v Varnostni svet ZN vložila predlog resolucije o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev na vzhodu Ukrajine. Ti koridorji bi omogočili civilistom, da odidejo z območij, kjer potekajo spopadi, pa tudi dostavo pomoči, je menil Lavrov.

V predlogu resolucije Moskva sicer zahteva tudi takojšnjo ustavitev operacij ukrajinske vojske na vzhodu države in začetek pogovorov za sklenitev prekinitve ognja s proruskimi separatisti.

Lavrov je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi razmer v Ukrajini, kjer kljub izvolitvi novega predsednika države nasilje na vzhodu ne poneha.

Ukrajina bo sicer glavna točka pogovorov obrambnih ministrov Nata v torek in sredo v Bruslju. Zatem bo še ta teden ukrajinska kriza visoko na dnevnem redu tudi na vrhu skupine G7, ki se ga bo med drugim udeležil ameriški predsednik Barack Obama.

Medtem so se nadaljevali tudi pogovori glede ukrajinskega dolga za ruski zemeljski plin. Ruski Gazprom je včeraj potrdil, da je od Ukrajine prejel 786 milijonov dolarjev dolga za zemeljski plin, dobavljen marca in aprila. Ruski energetski velikan se je zato odločil, da do 9. junija prestavi ultimat za uvedbo sheme, po kateri bi Kijev moral za plin plačevati vnaprej.

V Bruslju so se medtem nadaljevali pogovori med ruskim in ukrajinskim energetskim ministrom Aleksandrom Novakom in Jurijem Prodanom ter evropskim komisarjem za energijo Güntherjem Oettingerjem o ceni ruskega plina za Ukrajino.

Po navedbah Rusije naj bi ukrajinski plinski dolg znašal 5,2 milijarde dolarjev. Strani se morata dogovoriti o ceni, ki jo bo morala Ukrajina za ruski plin plačevati od junija dalje.

Ukrajinski Naftogaz je do aprila Gazpromu plačeval 268 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina, z aprilom pa je ruski energetski velikan ceno zvišal na 485 dolarjev.

Oettinger je dejal, da v EU cena znaša od 350 do 380 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina, kar je po njegovem "primerna cena".

Kot je še povedal po včerajšnjih pogovorih, so dosegli dogovor o predlogu načrta za odplačevanje ukrajinskega dolga, ki ga bosta predstavnika Gazproma in Naftogaza "v naslednjih dneh" predstavila vladama v Moskvi in Kijevu. Dodal je, da gre za "paketno rešitev", ki sicer še ni dokončna, naj bi pa tudi to zagotovo dosegli najkasneje do konca prihodnjega tedna.