Pri Merklovi so fantazirali, kako bodo v Nemčiji zaposlovali migrante, a ti niso hoteli delati

Begunci oziroma prosilci za azil, ki so množično prihajali v Nemčijo po balkanski poti, naj bi v času, ko čakajo na reševanje prošenj za pridobitev azila, med drugim čistili stavbe, kosili travo in opravljali hišniška dela v begunskih centrih, občinskih stavbah in prostorih in v dobrodelnih organizacijah.

Pri delu bi se spoznali s preostalim prebivalstvom in počeli nekaj koristnega. Po programu bi to delo opravljali do šest mesecev, za vsako uro dela pa bi dobili žepnino 80 centov, namenjeno za poplačilo postopkov za pridobivanja azila.

Po načrtu ministrstva za delo naj bi vsako leto v ta program vključili 100.000 prosilcev za azil. Toda podatki zveznega urada za delo, ki jih je objavil nemški Welt, kažejo, da je program spodletel.

Od septembra 2016 do februarja 2019 je taka dela opravljalo skupno zgolj 32.000 prosilcev za azil. Tudi v času največjega navala prosilcev za azil v Nemčijo so se redki vključili v program. Januarja 2017 se je vanj vključilo le 1987 prosilcev, januarja 2018 je število upadlo na 693, januarja letos pa se je v program vključilo samo še 514 prosilcev.

Zaradi nizkega števila vključenih v program je zvezna vlada leta 2017 izdala nove smernice programa, v katerem je črtala določbo, da je cilj programa vključiti 100.000 prosilcev za azil letno.

Nemško ministrstvo za delo nizke številke upravičuje z zmanjševanjem števila prosilcev za azil in s pospešitvijo obravnav vlog za podelitev azila. A pri Weltu poudarjajo, da je samo leta 2018 v Nemčiji zaprosilo za azil 190.000 ljudi. Spodleteli projekt se bo sicer iztekel leta 2020.