Sobota morda Dan D za Grčijo, razplet krize negotov

Grčija je tokrat izpolnila pričakovanja: v sredo je posredovala uradno prošnjo za triletno finančno pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, v četrtek pa je v roku poslala podrobne reformne predloge, ki so ji jih pomagali pripraviti Francozi.

Predlogi so zelo podobni tistim, ki so bili na mizi pogajalcev junija, preden je grški premier Aleksis Cipras sklical referendum. Vključujejo zahtevane pokojninske in davčne ukrepe v zameno za 53,5 milijarde evrov finančne pomoči v prihodnjih treh letih.

Predlogi zajemajo standardno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) pri 23 odstotkih, znižano stopnjo za hrano, energijo, hotele in vodo pri 13 odstotkih ter stopnjo šestih odstotkov za zdravila in knjige ter odpravo olajšav DDV za otoke, ki so priljubljene turistične destinacije, čemur so grške oblasti pred referendumom nasprotovale.

Prav tako predlogi vključujejo zahtevane pokojninske ukrepe, na primer dvig upokojitvene starosti na 67 let. Tudi cilji za primarni proračunski presežek v predlogih ostajajo takšni, kot so bili že junija dogovorjeni z institucijami upnikov: odstotek letos, dva odstotka v prihodnjem letu, tri odstotke v letu 2017 in 3,5 odstotka v letu 2018.

Te predloge sedaj analizirajo tri institucije: Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF). Njihova ocena se pričakuje do konca dneva, so danes pojasnili v Bruslju.

Institucije pri preučevanju grške prošnje in predlogov ocenjujejo tri vidike: vpliv položaja Grčije na ogroženost finančne stabilnosti v območju evra, vzdržnost grškega dolga in finančne potrebe države. Ob tem naj bi se pripravljal seznam podrobnih ukrepov, ki bi jih morala Grčija izvesti v zameno za finančne obroke.

V soboto dopoldne bo oceno institucij upnikov najprej preučila delovna skupina članic območja evra, nato finančni ministri držav v območju skupne evropske valute. Če bodo ministri ocenili, da so pogoji za pogajanja o tretjem programu pomoči izpolnjeni, so na potezi nacionalni parlamenti.

V šestih državah - Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem in v Estoniji - morajo namreč po navedbah virov pri EU nacionalni parlamenti prižgati zeleno luč za začetek pogajanj institucij in grških oblasti o podrobnostih tretjega programa pomoči. O tem naj bi parlamenti odločali v ponedeljek in torek.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je danes v Haagu poudaril, da finančni ministri v soboto morajo sprejeti "pomembno odločitev" o Grčiji, takšno ali drugačno, zato je treba to storiti zelo skrbno. Poudaril je tudi, da bi potrditev teh predlogov v grškem parlamentu, ki naj bi o njih odločal danes, okrepila njihovo verodostojnost.

V Franciji in Italiji so optimistični. Francoski predsednik Francois Hollande je poudaril, da so Grki z resnimi in verodostojnimi predlogi pokazali odločenost, da želijo ostati v območju evra, a dodal, da ni še nič odločeno in da morajo odločitev soglasno sprejeti članice območja evra. Italijanski premier Matteo Renzi je "bolj optimističen".

Tudi odzivi na grške predloge iz Slovaške, ki zavzema ostro stališče do Grčije, so razmeroma pozitivni. Slovaški finančni minister Peter Kažimir je po Twitterju ocenil, da grški predlogi kažejo napredek, a dodal, da še ni jasno, ali bo to dovolj ali bodo potrebni dodatni ukrepi.

A v ključni igralki Nemčiji so odzivi zadržani. Izid sestanka evroskupine v soboto je "popolnoma odprt", junijski predlogi v novi embalaži ne bodo dovolj, je dejal tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, Martin Jäger. Nemška vlada se je za zdaj vzdržala ocene grških predlogov in poudarila, da je treba počakati na mnenje institucij.

Če bi finančni ministri v soboto dosegli jasen dogovor, vrh v nedeljo ne bi bil potreben, so danes v Bruslju dejali viri pri EU. A verjetnost, da vrha v nedeljo ne bi bilo, je po neuradnih ocenah zelo majhna. Tudi v Berlinu pravijo, da ne vidijo razloga, da vrha celotne EU v nedeljo ne bi bilo. Za zdaj je v nedeljo najprej predviden vrh območja evra, nato še vseh 28 članic EU.

Ključen del dogovora je vprašanje lajšanja ogromnega grškega dolga, ki je težek 180 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda (BDP) ali 320 milijard evrov. Malo verjetno je, da bi lahko bil kakršen koli dogovor o lajšanju dolga dosežen na ravni finančnih ministrov.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek zavrnila možnost "klasičnega" odpisa dolgov. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je priznal, da ima IMF prav, ko pravi, da je potrebno prestrukturiranje grškega dolga. To bi lahko vključevalo podaljšanje ročnosti ali znižanje obrestnih mer na posojila.

Pri lajšanju dolga odločno vztrajajo Američani in IMF. Vloga Američanov naj bi bila tudi odločilna pri tem, da se je tehtnica ob upoštevanju geopolitičnih tveganj prevesila s scenarija za grexit v korist scenariju tretjega programa pomoči za Grčijo.

Čeprav danes v Bruslju znova prevladuje previden optimizem, je še vedno slišati tudi pesimistične napovedi. "Po vsem, kar se je dogajalo v minulih tednih, si je dogovor o tretjem programu pomoči težko predstavljati. Smo pesimistični. A odločitev bo povsem politična, " so dejali viri pri eni od institucij EU.

V minulih dneh, pred prejemom grških predlogov, se je kot zelo verjetna omenjala možnost scenarija kratkoročne pomoči Grčiji do konca septembra, z uporabo že odobrenih sredstev v sklopu drugega programa, pri čemer bi vmes potekale tudi priprave na uvedbo vzporedne valute.

"Premostitveno financiranje" Grčije je mogoče le v primeru dogovora o tretjem programu pomoči, so danes poudarili viri pri EU. Drugi viri so izpostavili, da sredstev iz drugega programa preprosto ni več. Tretji pa so dejali, da bi sredstva, ki so jih članice že odobrile, s politično voljo sicer bilo mogoče reprogramirati.

A danes je znova popolnoma v ospredju načrt A, torej dogovor o nadaljnji finančni pomoči Grčiji v zameno za reforme. O pripravah na načrt B so viri pri EU dejali le, da so "vse institucije dobro pripravljene na vse možnosti".

Ključen datum je 20. julij, ko Grčiji zapade v plačilo obveznost do ECB v vrednosti 4,2 milijarde evrov.