Muslimanske skrajneže imamo tudi v Sloveniji, kjer deluje skupnost vahabitov. Zanje niso sprejemljiva stališča, ki niso v skladu z njihovo resnico.
Trditvi, da vsak vahabit še ni samomorilski napadalec, je pa vsak samomorilec vahabit, zagotovo nasprotujejo pripadniki vahabitske skupnosti. Za njihove člane pa niso sprejemljiva tudi vsa druga stališča, ki niso v skladu z njihovo resnico.Da je res tako, potrjuje tudi ime skupine Resnica Haq, ki deluje v Ljubljani in na Jesenicah, njen spor z Islamsko skupnostjo v Sloveniji, ker se ta ni želela podrediti obredom islamske skupine Resnica Haq, pa niti po nekaj letih še ni povsem končan. Da predstavniki Resnice Haq težko sodelujejo tudi z mediji, pa ni potrdilo ne le v nedavnem zapletu s hrvaškim časopisom Jutarnji list, temveč tudi v primeru našega tednika, saj nam je njihov predstavnik zagrozil s tožbo.
Samo zato, ker smo pred meseci objavili informativni članek o nošnji burk v Sloveniji in po svetu, je Alim Hasanagić, predstavnik islamske skupnost Resnica Haq, na svojih spletnih straneh, ki jih redno uporablja, četudi nasprotuje vsem pridobitvam zahodne civilizacije, po točkah seciral naš članek in dodajal svoje kritične komentarje.
»Dobro znan razlog«
Zamera je bila očitno tako huda, da so se odločili, da povsem prekinejo sodelovanje z nami. Telefonski pogovor so raje pretrgali, ko pa smo jim kljub temu poslali še vprašanja, smo prejeli naslednji odgovor Alima Hasanagića: »Rekel sem vam že po telefonu, da z vami ne mislim govoriti in vam dajati intervjujev – razlog vam je zelo dobro znan. Imejte v mislih, da vam ne dovolim, da me citirate iz Jutranjega lista, saj so tiste izjave lažne, kar kaže tudi originalni video posnetek intervjuja. Če se bo izkazalo, da boste sledili Jutranjemu listu in prestopili meje novinarske etike, kjer me boste (ali naše društvo) obtožili za radikalnega vahabita (saj je tudi to žaljivka in etiketa, s katero se nihče na svetu ne označuje, ekstremista itd.), se bomo pa lahko videli tudi na sodišču. V primeru Jutranjega lista ne želimo ukrepati, saj je v drugi državi, tukaj pa definitivno mislimo tako.«
Ne glede na zavrnitev po telefonu smo se odločili, da obiščemo njihov sedež na Jesenicah. Ta je na Ulici maršala Tita št. 68, in sicer v gospodarskem poslopju prenovljene hiše ob cesti, v času našega obiska pa tam ni bilo nikogar. Izvedeli smo, da je bila v prostorih njihove skupnosti nekoč diskontna prodaja pijač, lastnik diskonta Zvone Šuvak pa se je kasneje začel ukvarjati s prodajo nepremičnin.
Agencija je še vedno dejavna na istem naslovu, na vprašanje direktorju Zvonetu Šuvaku, ali je morda prav njegova agencija oddala prostore islamski skupnosti Resnici Hak, ki velja za vahabitsko religiozno skupino, pa nismo dobili odgovora. »Pa četudi bi bilo tako, ali je to kaj spornega?« nas je vprašal in le še dodal, da člani prihajajo v popoldanskih urah in da je njihova dejavnost povsem mirna.
Ko smo kasneje vprašali še naključno izbrane Jeseničane, ali jim je sploh znano, da na Jesenicah deluje skupina vahabitov, nam je večina odgovorila, da so opazili napis, o delovanju skupnosti pa je večina raje zadržano molčala. Tako smo izvedeli le, da so videli nekaj moških z dolgo brado, žensk, ki bi bile povsem zakrite, pa niso opazili.
Posamezne člane naj bi videvali v bližnji stanovanjski stolpnici, bolj kot z oblačili in dolgo brado pa naj bi pritegnili pozornost stanovalcev zaradi nekoliko posebnega obnašanja; kadar so v skupini zakritih žensk, se ne želijo voziti v dvigalu z drugimi sosedi, temveč raje počakajo na povsem prazno dvigalo.
VEČ V TISKANI IZDAJI
