Slovenski evroposlanci so se dajali glede očitkov o vmešavanju Madžarske v slovenske medije

Ustno vprašanje z zahtevo po razpravi o tej temi je februarja skupaj s kolegi iz S&D vložila poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Razpravo bi morali opraviti že marca, a je zaradi pandemije niso.

"Govorimo o vprašanju, ki je zastavljeno izključno z namenom vmešavanja v notranje zadeve in diskreditiranja slovenske vlade," je včeraj poudarila Romana Tomc (EPP/SDS), vodja slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki (EPP). Absurdno pri tem je po njenih besedah, da temelji na informacijah obskurnega slovenskega spletnega portala s sumljivim in nepreglednim lastništvom, znanega po napadih na desnosredinsko vlado in po novinarjih, ki so že bili obtoženi na novinarskem častnem razsodišču. "V Sloveniji imamo resne težave z medijskim prostorom, ki je popolnoma neuravnotežen že 30 let," je dejala in kot poseben problem izpostavila nacionalno RTV.

Dejala je še, da dominantni mediji v Sloveniji predstavljajo 90 odstotkov medijskega prostora, objektivno novinarstvo v Sloveniji pa je z nekaj izjemami mit. "Zato je tistih nekaj nelevih in neodvisnih medijev za Slovenijo izjemnega pomena," je dejala. Zavzela se je za spremembe, ki ne pomenijo uničevanja neodvisnih medijev, temveč so poskus, kako medijski prostor narediti boljši, preglednejši in bolj uravnotežen.

Fajonova je očitke Tomčeve o namenu razprave zavrnila. "Če drži, da so madžarska podjetja blizu najožjega kroga premierja Viktorja Orbana financirala nakupe medijev v Severni Makedoniji v času pred volitvami za podporo nekdanjemu premierju Gruevskemu, je lahko to grobo poseganje v demokratične procese države," je poudarila. Dejala je še, da naj bi 1,5 milijona madžarskega denarja domnevno prejela tudi dva medija blizu SDS. Poslanko skrbi, da gre za vpletanje madžarske politične elite v slovenske medije in demokratične procese. "Če bo to dokazano, je skrajno nedopustno. Svoboda medijev in suverenost naših držav nista naprodaj. Nikjer in nikoli," je dejala.

Po besedah Irene Joveve (Renew) ni skrivnost, da želi slovenska vlada spremeniti družbo po vzoru madžarskega premierja Viktorja Orbana. "Napadi na javne medije, ogrožanje njihovega financiranja in vodenje vzporedne medijske krajine so le trije poskusi uzurpiranja oblasti z metodami, ki kršijo temeljne vrednote unije," je dejala. Evropska komisija bi morala po njenem mnenju spremljati tudi druga dejanja slovenske vlade, ker dejanja vladajoče stranke preraščajo v problem celotne unije.

Milan Zver (EPP/SDS) je poudaril, da je razočaran nad namenom te točke dnevnega reda. Dejal je, da je tudi dobršen del levih medijev v Sloveniji v tuji lasti. Investicije zasebnih madžarskih družb so po njegovih besedah v skladu s pravom EU, so transparentne in izključno poslovne ter ekonomske narave. "Takšne investicije ne morejo pomeniti vladnega vmešavanja v notranje zadeve Slovenije ali Severne Makedonije," je dejal. "V Sloveniji obstajajo problemi z mediji: v veliki večini, zlasti osrednji mediji, so levo usmerjeni. Investicije v nove medije pa lahko povečajo pluralnost medijev in neodvisnost novinarjev," je še menil.

"Če bo Madžarska nadaljevala s to prakso, se bodo težave z vladavino prava razširile po vsej Evropi," je opozorila Tineke Strik (Zeleni). Španec Manu Pineda (Gue/NGL) pa je bil kritičen, da je Slovenija postala satelitska država Orbana. Kati Piri (S&D) je opozorila, da je Orbanov cilj spodkopati EU, tudi s pomočjo Severne Makedonije in Slovenije.

Poslanec Balazs Hidveghi (EPP) iz Orbanovega Fidesza pa je opozoril, da imajo slovenski mediji tudi švedske, avstrijske in češke lastnike.

Jourova je na konkretna vprašanja poslancev odgovorila precej splošno, da komisija počne vse, kar je v njeni moči, da podpira svobodne in neodvisne medije. Po njenih besedah "potrebujemo objektivne medije, trenutno pa imajo finančne težave, zato jim je treba pomagati. "Mediji morajo imeti pod nadzorom nas, ki smo na oblasti," je poudarila. Priznala je še, da se trend v EU slabša in da je povsod vse več političnih in tudi finančnih pritiskov na medije.

Poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v sporočilu za javnost še pred razpravo menil, da bo to še ena od ideoloških razprav, "s katerimi slovenske stranke z levega političnega pola poskušajo internacionalizirati svojo notranjepolitično temo na evropski parket, pri čemer to počnejo zelo arbitrarno".