Slovenija ni edina članica Nata, ki ne izpolnjuje svojih zavez

Zaveznice so se zavezale, da se bodo do leta 2024 približale dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, da bodo petino obrambnih izdatkov vlagale v ključne vojaške zmogljivosti in opremo ter da bodo prispevale v misije in operacije.

Lani so se dogovorile, da bodo letno poročale o nacionalnih načrtih za doseganje omenjenih ciljev. Prvi sklop načrtov je končan. Na tokratnem zasedanju so pregledale napredek.

Do leta 2024 naj bi cilj dveh odstotkov BDP za obrambo doseglo najmanj petnajst zaveznic. Leta 2014 so ga dosegale le tri, letos naj bi ga osem, kar je znaten napredek, a do cilja je še dolga pot, je izpostavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

ZDA, ki za obrambo namenjajo daleč največ med vsemi zaveznicami, že leta pritiskajo na evropske članice Nata, naj za obrambo prispevajo več. Ti pozivi so se še zaostrili, ko je ameriški predsednik postal Donald Trump.

Slovenska obrambna ministrica Andreja Katič je izpostavila, da je treba v razpravi o delitvi bremen upoštevati vse tri omenjene cilje in da je Slovenija s prisotnostjo v bataljonu v Latviji za 20 odstotkov povečala prispevek v operacije in misije.

Izpostavila je tudi, da je zaveznice seznanila, da je pri posodabljanju Slovenske vojske prioriteta izgradnja prve srednje bataljonske bojne skupine in da je vlada sprejela pomembno odločitev o nakupu bojnih koles 8x8 v okviru mednarodne organizacije Occar.

"S tem bo Slovenija glede na projekcije prag 20 odstotkov za investicije dosegla že v letu 2021," je poudarila Katičeva.

O sodelovanju Slovenije v programu Boxer v sklopu organizacije Occar se je Katičeva v Bruslju pogovarjala tudi z nemško kolegico Ursulo von der Leyen, zlasti o tem, kako bi lahko tudi z nemško pomočjo pospešili postopke pristopa Slovenije k Occarju.

Krovnega Natovega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo pa Slovenija do leta 2024 ne bo dosegla. "Naša projekcija po sedanji gospodarski rasti je, da bomo leta 2024 dosegli 1,14 odstotka BDP," je povedala ministrica.

Ob tem je spomnila na zelo veliko gospodarsko rast in na znatno nominalno povečanje obrambnih izdatkov v Sloveniji. Izpostavila je tudi, da je ključna učinkovita uporaba sredstev.

Ministrica je izpostavila, da je sredino zasedanje potekalo tudi v znamenju hokejskih tekem na zimskih olimpijskih igrah in da je sama kolegom povedala, da je Slovenija premagala ZDA, za kar je prejela čestitke ameriškega kolega Jamesa Mattisa in Stoltenberga.

Z Mattisom sta govorila tudi o vabilu predsednika republike Boruta Pahorja ameriškemu obrambnemu ministru na obisk dogodka, posvečenega ameriškim pilotom, padlim v drugi svetovni vojni, ki je načrtovan aprila, ter o sodelovanju med državama.

Ministri so se sicer dogovorili o vzpostavitvi novega poveljstva za Atlantik, ki naj bi ga prevzele ZDA in naj bi se osredotočilo na zaščito pomorskih povezav med Severno Ameriko in Evropo, ter novega zalednega poveljstva, ki naj bi ga prevzela Nemčija in naj bi izboljšalo gibljivost sil in opreme po Evropi.

Po koncu hladne vojne je bilo v Natovih zavezniških strukturah zaposlenih 22.000 ljudi v 33 različnih poveljstvih, danes jih je manj kot 7000 v sedmih poveljstvih, ponazarja Stoltenberg.

Ena od tem je bilo tudi sodelovanje med Natom in EU, pri čemer Stoltenberg izpostavlja, da krepitev obrambnega sodelovanja v EU ne sme biti alternativa Natu ali podvajanje njegovih dejavnosti in ne sme ustvarjati dodatnih gospodarskih ovir, kar sicer skrbi ZDA.

A Mattis je včeraj v Bruslju dejal, da ZDA od EU zahtevajo pisna zagotovila, da ne bo prišlo do podvajanja struktur na področju obrambe. V dokumentih EU mora biti zapisano, da je skupna obramba naloga zveze Nato, je po koncu zasedanja obrambnih ministrov poudaril Mattis.

Države članice EU se uradno še niso odzvale na to zahtevo. Prav tako ni jasno, kako bo EU upoštevala Mattisevo zahtevo.

Ministri so se dogovorili tudi za začetek načrtovanja nove, nebojne misije zavezništva za usposabljanje v Iraku, ki naj bi jo zagnali na vrhu zavezništva julija v Bruslju.

Nato sicer že prispeva h globalni koaliciji za boj proti teroristični skupini Islamska država z zračnim opozorilnim in nadzorovalnim sistemom awacs ter usposabljanjem iraških sil.

Včeraj pa so ministri dosegli dogovor, da trenutno dejavnost urjenja z majhnimi, mobilnimi enotami preobrazijo v pravo misijo, ki naj bi bila osredotočena na usposabljanje Iračanov in na pomoč pri vzpostavljanju vojaških akademij.

Za podrobnosti in začetek misije bo treba najprej počakati na iraške volitve, ki so načrtovane v maju, saj bodo morale nove oblasti potrditi zaprosilo sedanjih oblasti za napotitev misije.

Katičeva je v povezavi z Irakom izpostavila, da ji je nemška kolegica predala simbolično darilo - fotografijo s pripadniki Slovenske vojske ob njenem obisku v Iraku - in da je pohvalila sposobnosti pripadnikov in pripadnic SV v Iraku.