Avstralski urad za varnost v pomorstvu (Amsa), ki usklajuje večnacionalno iskalno akcijo v južnem Indijskem oceanu, je danes sporočil, da so morali iskanje letala boeing 777 zaradi močnega vetra, dežja, visokih valov in nizke oblačnosti danes prekiniti, poročajo tuje tiskovne agencije. Predvidoma se bo nadaljevalo v sredo.
Malezijski premier Najib Razak je v ponedeljek sporočil, da je letalo, ki je izginilo 8. marca, strmoglavilo v južni Indijski ocean. Kot je pojasnil na novinarski konferenci v Kuala Lumpurju, strmoglavljenja letala ni preživel nihče od 239 potnikov in članov posadke. Kot je še pojasnil, so to ugotovili po najnovejši analizi satelitskih podatkov.
Danes je premierove besede potrdil še izvršni direktor letalskega prevoznika Malaysia Airlines, lastnika pogrešanega letala, Ahmad Jauhari Yahya. "Ne vemo zakaj, ne vemo, kako se je zgodila ta grozna tragedija (...) Novica, ki je bila objavljena sinoči in prenesena družinam, je realnost, s katero se moramo soočiti in jo moramo sedaj sprejeti," je dejal.
Ta novica je še dodatno prizadela in razburila že tako obupane svojce pogrešanih potnikov, med katerimi sta bili kar dve tretjini Kitajcev. Danes se jih je zato kakih 200 zbralo na protestu pred veleposlaništvom Malezije v Pekingu, kjer so se nekateri tudi spopadli s policisti in varnostniki.
"Hočemo resnico!" in "Zakaj ste nas pustili tako dolgo čakati?" je po poročanju kitajskih državnih medijev pisalo na transparentih, ki so jih svojci prinesli s seboj. Spisali so tudi izjavo, v kateri letalski družbi, vladi v Kuala Lumpurju in malezijski vojski očitajo, da so skušale prikriti resnico, da so lagale njim in vsemu svetu ter da so napačno vodile iskanje.
Oglasile so se tudi kitajske oblasti. Namestnik kitajskega zunanjega ministra je od malezijskih oblasti zahteval, da pojasnijo ponedeljkove izjave in jim predajo nove satelitske posnetke, na katerih utemeljujejo svoje zaključke. Kritike letijo tudi na letalsko družbo Malaysian Airlines, ker naj bi nekatere svojce kar s sms sporočili seznanila, da strmoglavljenja ni preživel nihče.
Britanski satelitski operater Inmarsat je v ponedeljek že pojasnil, da je uspel smer, v katero je letelo pogrešano letalo, določiti s pomočjo t.i. Dopplerjevega pojava. Gre za fizikalni pojav, kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v frekvenci oziroma valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Tudi po izklopu komunikacijskih sistemov letala so se namreč z njega odbijali valovi, ki jih vsako uro proti satelitu pošilja bazna kopenska postaja. Na osnovi teh odbojev so pripravili modele poti, ki bi jo lahko ubralo letalo, izključili možnost t.i. severnega koridorja in na koncu ugotovili, da je moralo letalu goriva zmanjkati nad južnim Indijskim oceanom.
Točno lokacijo bodo medtem ugotovili le, če bodo našli razbitine letala. Še večji izziv od iskanja velikih razbitin bo iskanje črnih škatlic do 4000 metrov globoko pod morjem, ki bi lahko razkrili, kaj se je dejansko dogajalo na letalu, ko je zavilo s predvidene poti in izginilo.
Črna škatlica signale preneha oddajati po 30 dneh oziroma v tem primeru čez 13 dni, ko bo zmanjkalo baterije. Na poti na odročen jug Indijskega oceana je posebna naprava ameriške mornarice za zaznavanje signala črnih škatlic, tudi ko se te nahajajo na veliki globini. A tako kot iskanje razbitin tudi iskanje črnih škatlic ovira slabo vreme.