Škandalozno poročanje RTV Slovenija o izraelsko-palestinskem konfliktu

Najprej glede geneze zadnje eskalacije konflikta. Slovenski mediji so poročali, da so nemiri v vzhodnem Jeruzalemu nastopili po tem, ko so izraelski organi izdali sklep o izselitvi več palestinskih družin iz njihovih domov v tem delu mesta. Poglejmo konkreten primer: po poročanju ameriške agencije Associated Press je med tistimi, ki bi se morali izseliti družina Samire Dajani. A izseliti bi se morala s parcel, ki so bile leta 1948 ob ustanovitvi judovske države v lasti Judov.

Ti so morali območje prepustiti Arabcem, potem ko so vojaške sile iz več arabskih držav (Egipt, Sirija, Jordanija, Libanon in Irak) na dan ustanovitve Izraela napadle to državo. Zahodni del Jeruzalema so v vojni zasedli Izraelci, vzhodnega del Arabci. Do vojne leta 1967, ko je Izrael po spopadih z Egiptom, Sirijo in Jordanijo uspel osvojiti tudi vzhodni Jeruzalem. V desetletjih po tem so potekali sodni spori o tem, komu pripada katero zemljišče v tem delu mesta in tu je zgodba o sedanji eskalaciji napetosti. Mimogrede, napad arabskih sil leta 1948 ni bil za spremembo meja Izraela določenih od Združenih narodov, pač pa za izničenje judovske države, torej, da bi »potisnili Jude v morje«.

Ravno to zadnje je vseskozi tudi uradna politika terorističnega gibanja Hamas iz Gaze (kot teroristično gibanje ga opredeljuje tudi Evropska unija). Iz Hamasove »Zaveze« izhaja, da za Izrael ni niti enega kvadratnega metra prostora v »Palestini«. Njegovo uničenje pa bodo dosegli s sveto vojno- džihadom. V tej sveti vojni ni razlike v odnosu do civilistov in vojakov. Ko je po spopadih med palestinskimi protestniki in izraelsko policijo v vzhodnem Jeruzalemu začel Hamas iz Gaze izstreljevati rakete na Izrael, ni meril na vojaške tarče, pač pa na mesta. Te rakete itak nimajo natančnih namerilnih naprav.

Na srečo za izraelske ženske in otroke, saj so za Hamas civilne tarče enako upravičene kot vojaške. Namen ob izstreljevanju raket ni omejiti napade le na izraelsko vojsko, pač pa pobiti čim več civilistov. Razlog, da med izraelskimi civilisti ni stotine ali tisoče žrtev, je predvsem to, da Hamasove rakete niso dovolj natančne in ubojne. Poleg tega relativno dobro deluje izraelski protiraketni ščit, državljani pa imajo ob pogostih alarmih tudi mrežo zasebnih in javnih zaklonišč.

Na drugi strani je izraelska vojska, ki z letali in topništvom obstreljuje Hamasove cilje v Gazi. Če bi imela izraelska vojska enak cilj kot Hamas – pobiti čim več civilistov, bi bilo med Palestinci ne 200, pač pa na deset tisoče žrtev.

Kdo je odgovore za civilne žrtve v Gazi? Teroristično gibanje, ki rakete na civilne cilje izstreljuje iz gosto naseljenih območij (lastno ljudstvo uporablja kot živi ščit) ali država, ki skuša uničiti vojaške cilje, da bi preprečila nadaljevanje raketiranja? Po televiziji spremljamo prizore, ko izraelska vojska pred napadi na določen objekt po mobitelih kliče tamkajšnje civilne prebivalce, naj se umaknejo pred napadom na varno. Mar bi to počela stran, ki ima namen pobijati ženske, otroke…? In glede na pobite pripadnike Hamasa so izraelski obveščevalni podatki kar natančni. Pričakovati pa, da ob skrivanju Hamasovih borcev med civilisti v gosto poseljenih območjih ne bo prišlo do žrtev, tragedij, je nerealno. Nobena vojska na svetu tega ne bi mogla preprečiti. Mar bi torej moral Izrael mirno spremljati, kako Hamas izstreljuje na tisoče raket na njihova mesta in ne storiti ničesar?
A tu gre za propagandno vojno. V njej so desetine mrtvih, okrvavljenih otrok na televizijskih ekranih vložek, ki ga palestinsko gibanje iz Gaze več kot voljno daje v zameno, da se prikaže vnovič kot žrtev.

RTV Slovenija kot da sledi doktrini jugoslovanske tiskovne agenciji Tanjug, o kateri je pisal pokojni, v prejšnjem režimu preganjani novinar časnika Delo Viktor Blažič v knjigi Svinčena leta. Ob vojnah med Izraelom in Arabci so namreč morali jugoslovanski novinarji poročati »kao, da smo u ratu sa Izraelom« (kot, da smo v vojni z Izraelom). Primer iz Blažičeve knjige: zgodil se je vdor palestinskih komandosov v izraelski obmejni kibuc. Vest je govorila, da so Palestinci zasedli osnovno šolo in vzeli otroke za talce. Vest iz Tanjuga je govorila, da so izraelski komandosi napadli šolo in pobili vse palestinske napadalce in jih zmetali čez okna na ulico. Iz vesti tuje agencije pa je bilo razvidno, da so Palestinci ob napadu, še preden so bili ubiti, pobili cel razred otrok. Jaz sem se potem obrnil na šefa in ga vprašal, zakaj mi ne smemo vedeti za te otroke. Rekel je »brigajte se za svoje stvari« in takoj šel k glavnemu šefu.