Ponta naj bi bil med letoma 1997 in 2001 častnik Sie, kar naj bi potrjeval tudi njegov hiter vzpon v državnem tožilstvu v takratnem času, ko je kmalu iz okrožnega tožilca v Bukarešti postal generalni tožilec. "Ne gre za bombo, pač pa za realnost, ki sem jo pripravljen dokazati," je dejal Basescu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Ponta je v odzivu na trditve predsednika države že dejal, da je Basescu "izredno zmeden in razburjen". "Romunija ne bi smela biti več odvisna od zmede ene osebe," je dejal Ponta. Dodal je, da je od leta 1995, ko je končal študij prava, pa vse do danes, ko je minilo 20 let, "vedno spoštoval zakonodajo, kot član tožilstva, poslanec ali minister pa služil državi, in to namerava početi tudi kot predsednik".
Hkrati je premier Basescuju, ki se po dveh predsedniških mandatih ne sme več potegovati za ta položaj, očital, da želi s tem na nedovoljen način agitirati za kandidatko stranke PMP in tako zlorabiti položaj predsednika.
Basescu je že pred tedni trdil, da je med kandidati za predsedniške volitve tudi vohun pod krinko in že takrat je Ponta zanikal, da naj bi s tem mislil na njega.
Kot dokaz za svoje očitke, je romunski predsednik navedel odločitev vlade leta 2002, da bodo podatkih o sodelavcih tajne službe ostali tajni tudi v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Kasneje so zakon skorajda v celoti odpravili, nato pa so ga leta 2013 ponovno uvedli. Romunski predsednik trdi, da naj bi ponovno uvedbo zakona dosegel takratni vodja Sie Theodor Melescanu, da bi zaščitil Ponto. Melescanu naj bi sodil v skupino okrog Pontejevega tasta, PSD senatorja Ilieja Sarbuja. Pred začetkom volilne kampanje za predsedniške volitve je Melescanu odstopil kot šef Sie, saj se prav tako poteguje za predsedniški položaj, še poroča APA.