Zagrebški časnik navaja, da je hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) zahteval kriminalistično preiskavo proti osebam, ki jih je omenjal Riedl. Tožilstvo pa je zahtevalo tudi celotno dokumentacijo, ki je povezana z nakupom oklepnikov.
Riedla naj bi zaslišali predstavniki avstrijsko-finsko-hrvaške preiskovalne ekipe. Kot navaja časnik, pa niso znana ne imena niti število oseb, ki naj bi jih bremenil prejemanja podkupnine.
Pogodbi s Patrio sta sicer podpisala hrvaška obrambna ministra Berislav Rončević in Branko Vukelić, v pogovorih o nakupu pa so sodelovali člani več komisij, večinoma sestavljenih iz predstavnikov obrambnega ministrstva in vojske.
V komisiji, ki je vladi leta 2006 predlagala nakup oklepnikov Patria, je bil poleg takratnega obrambnega ministra Rončevića tudi bivši minister za gospodarstvo Vukelić, ki je nato leta 2008 nasledil Rončevića na ministrskem položaju. Vukelić je podpisal drugo pogodbo o nakupu dodatnih oklepnikov, preiskovalci pa se zanimajo za prvo pogodbo, ki jo je leta 2007 podpisal Rončević.
V komisiji so bili tudi takratni finančni minister Ivan Šuker, bivši poveljnik glavnega štaba hrvaške vojske, general Josip Lucić, predstavnik urada hrvaškega predsednika Vlatko Cvrtila ter predstavnik družbe Đuro Đaković iz Slavonskega Borda Bartol Jerković, še navaja časnik, ki je poleg vprašanja o tem, kdo naj bi prejel podkupnino, objavil tudi fotografijo bivšega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića.
Riedl je sicer imel neposredne stike z Jerkovićem, ki ga je v elektronski pošti označil s črko "J", izpostavlja Jutarnji list in dodaja, da Riedl ni bil dolgo časa posrednik Patrie na Hrvaškem. "Ni pa znano, ali je kasneje vplival na izbiro oklepnikov," dodaja zagrebški časnik.
Opozarja, da avstrijsko tožilstvo med drugim Riedla bremeni, da naj bi osebno plačal 900.000 evrov podkupnine SDS Janeza Janše prav tako v primeru nakupa finskih oklepnikov.
Na hrvaškem obrambnem ministrstvu so sicer večkrat poudarili, da je bil nakup opravljen povsem transparentno ter da je bila ponudba Patrie za 40 milijonov evrov cenejša kot ponudba avstrijske Styrie. Ta se ni pritožila niti na izvedbo razpisa niti na končno odločitev hrvaških oblasti.