V danskem Koebenhavnu se je ob 10. uri po srednjeevropskem času tudi uradno začela podnebna konferenca ZN o podnebnih spremembah, kjer bodo svetovni voditelji skušali najti globalen dogovor o boju proti klimatskim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol.
56 časnikov iz 45 držav, med njimi britanski The Guardian in francoski Le Monde, je začetek konference pospremilo z naslovnimi članki, ki svetovne voditelje pozivajo, da imajo dva tedna časa za rešitev sveta pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb.
Tik pred začetkom konference se je k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov zavezala tudi Južnoafriška republika. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, naj bi bila država pripravljena do leta 2025 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 42 odstotkov. V zameno za zmanjšanje želi, da bi razvite države povečale pomoč državam v razvoju, da bi se lažje spopadle s posledicami podnebnih sprememb.
Pred konferenco so zunanji ministri Slovenije, Zelenortskih otokov, Kostarike, Islandije, Singapurja in Združenih arabskih emiratov napovedali, da bodo okrepili svoje zaveze in pozvali k prenovljenemu načrtu za soočenje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni.
Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav, med njimi pa ni ZDA. Kjotski protokol ravno zato ni predstavljal učinkovitega mehanizma za zmanjševanje izpustov toplogredni plinov na globalni ravni.
Glede na zadnji razvoj dogodkov v Koebenhavnu sicer ne bodo sklenili pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični dogovor. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.