Einstein je med letoma 1922 in 1923 potoval iz Španije prek Bližnjega vzhoda in Šrilanke, ki se je tedaj imenovala Cejlon, do Kitajske in Japonske. Glede prebivalcev v Colombu na Šrilanki je zapisal, da "živijo v veliki umazaniji in smradu, malo delajo in malo potrebujejo".
Kitajce pa je medtem označil za "delavne, umazane in neumne", pri čemer je tudi otroke opisal kot "brezvoljne in neumne". "Kitajci ne sedijo, ko jedo, ampak čepijo tako kot Evropejci, ko se olajšajo v gozdu," je zapisal po poročanju britanskega časnika Guardian.
Govori tudi o "obilici otrok" in "plodnosti". "Škoda bi bilo, če bi Kitajci izpodrinili vse druge rase. Za nam podobne je to precej žalostna misel," je dodal.
Urednik in prevajalec dnevniških zapisov, ki so tokrat prvič izšli v angleškem jeziku v obliki samostojne knjige, Ze'ev Rosenkranz je povedal, da je "precej komentarjev za nas precej neprijetnih, predvsem tisti o Kitajcih". Ti dnevniški zapisi so bili doslej objavljeni zgolj v nemškem jeziku, in sicer v 15 zvezkih Zbranih dokumentov Alberta Einsteina.
Leta 1879 rojeni avtor teorije relativnosti se je v ZDA preselil leta 1933 po vzponu Adolfa Hitlerja in njegove nacistične stranke. Kot navaja britanski BBC, so se njegova stališča očitno spremenila, saj je leta 1946 rasizem označil za "bolezen belcev". Umrl je leta 1955 v ZDA.
Rasistični predsodki Alberta Einsteina
V ZDA so objavili dnevniške zapise nemškega fizika judovskega rodu Alberta Einsteina s potovanja po Aziji in Bližnjem vzhodu, ki razkrivajo njegova rasistična in ksenofobna stališča. Najostrejše komentarje je sicer zapisal o Kitajcih, ki jih je označil za "delavne, umazane in neumne".