Putin poziva k zdravi pameti, ruski politiki Zahodu grozijo s peklom

"Upam, da bo prevladala zdrava pamet, da bomo normalno sodelovali in da naši partnerji ne bodo povzročili škode z medsebojnim drezanjem," je dejal Putin.

Predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, Valentina Matvijenko, je medtem opozorila, da "imajo resne korake in protiukrepe, če se bo spirala sankcij razširila". Rusija takšnih ukrepov ni podpirala, vendar če bodo zahodni politiki prisilili Rusijo, da sprejme povračilne ukrepe, "jih čaka pekel", je še dejala.

Tudi rusko zunanje ministrstvo je opozorilo, da bo Rusija v primeru novih sankcij EU sprejela protiukrepe. "Upamo, da bo EU sposobna neodvisno pogledati na razmere preko predsodkov preteklega stoletja in si začela konstruktivno prizadevati za rešitev notranjega konflikta v Ukrajini," je pozvalo zunanje ministrstvo v Moskvi.

Voditelji članic EU so v nedeljo na vrhu Rusiji zagrozili z novimi sankcijami, če ne bo ustrezno prispevala k politični rešitvi krize v Ukrajini. Evropsko komisijo so zadolžili, naj v sodelovanju z evropsko diplomatsko službo v enem tednu pripravi in predstavi predloge za uvedbo novih sankcij. Predlogi naj bi bili nadgradnja obstoječih gospodarskih sankcij, ki vključujejo ukrepe na finančnem, energetskem in obrambnem področju.

Putin je Evropo sicer še obtožil, da noče videti, da so civilisti tarča ukrajinske vojske, ki na vzhodu Ukrajine obstreljuje stanovanjska območja. Po njegovi oceni je cilj operacije upornikov prav zaščita civilistov.

Za nadaljevanje konflikta je obtožil Kijev, ki ne želi začeti "vsebinskega političnega dialoga" z uporniki. Zatrdil je še, da se bo po dolgih prizadevanjih Rusije, EU in Ukrajine sedaj "začel zelo pomemben proces neposrednih pogovorov".

V luči teh izjav pa se je v beloruski prestolnici Minsk sestala t. i. kontaktna skupina za Ukrajino, ki jo sestavljajo predstavniki Ukrajine, Rusije, proruskih upornikov z vzhoda Ukrajine in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Podrobnosti srečanja niso znane, bodo pa strani pogovore nadaljevale v petek.

Predstavniki proruskih upornikov naj bi zahtevali poseben status za regiji Doneck in Lugansk, ki bi "upošteval potrebo po poglobitvi gospodarskega povezovanja z Rusijo in carinsko unijo". To bi pomenilo de facto razdelitev Ukrajine, saj si vlada v Kijevu prizadeva za poglobitev gospodarskih vezi z EU.

Uporniki zahtevajo tudi ohranitev nadzora nad svojimi ozemlji, amnestijo pred pregonom in pomoč pri obnovi infrastrukture in stanovanjskih zgradb, poškodovanih v večmesečnih spopadih.

V luči zaostrovanja napetosti na vzhodu Ukrajine bo zveza Nato medtem okrepila vidnost svoje prisotnosti na vzhodu Evrope. To bo dosegla z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje, je povedal generalni sekretar zveze Anders Fogh Rasmussen.

Vzpostavitev bojne konice sodi v sklop "akcijskega načrta pripravljenosti". Ta načrt bo okrepil vidnost Nata v vzhodni Evropi, dokler bo to potrebno, ter zagotovil, da bo imelo zavezništvo ob pravem času na voljo prave sile in opremo, je dodal.

Nasilje na vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo. Ukrajinski vojaki so se bili zaradi topovskega obstreljevanja prisiljeni umakniti z letališča v Lugansku, kjer naj bi se za nadzor borili z rusko tankovsko divizijo.

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je sporočil, da so se po večurnih spopadih z "okrepljenim tankovskim bataljonom ruske vojske" na podlagi ukaza organizirano umaknili z letališča in bližnje vasi Georgijivka, ki sta nekaj kilometrov južno od Luganska. "Glede na natančnost strelov so na ukrajinske sile streljali profesionalci ruske vojske," je dejal.

Umik pomeni zadnji poraz Kijeva, ki je še pred tednom dni stiskal obroč okoli proruskih upornikov v mestih Doneck in Lugansk, ko so uporniki - po trditvah Kijeva in Nata - odprli novo fronto na jugu države ob pomoči ruske vojske.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ob uspehih uporniških sil dejal, da so se v zadnjih dneh razmere v državi poslabšale in da sosednja država izvaja direktno, odprto agresijo na Ukrajino. Ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej pa je zatrdil, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnila "velika vojna" o prihodnosti države, ki bi lahko zahtevala več deset tisoč življenj.

Po navedbah Kijeva naj bi se ruska vojska že bližala ključnima trdnjavama proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, Lugansku in Donecku.

Čeprav Rusija zanika, da so v konflikt na vzhodu Ukrajine vpleteni njeni vojaki, pa naj bi se v Ukrajini na strani proruskih upornikov borilo več tisoč ruskih državljanov. Tako na strani proruskih upornikov kot ukrajinskih sil se sicer bojujejo številni borci iz tujine.

Največ jih prihaja iz Rusije, Francije, Španije, Srbije in Poljske, manjše število pa tudi iz nekaterih drugih držav, britanski BBC omenja celo Slovenijo.