Presenetljivo odločitev treh republikanskih sodnikov zvezno pravosodno ministrstvo ZDA še preučuje. Hamdan se je leta 1996 v Afganistanu zaposlil pri bin Ladnu, najprej kot delavec na kmetiji, kasneje pa je napredoval v šoferja.
Ujeli so ga novembra 2001, prav tako v Afganistanu. Prepeljali so ga v taborišče za osumljene terorizma Guantanamo na Kubi, kjer so ga leta 2006 obsodili zaradi sodelovanja v teroristični zaroti in nudenja podpore terorizmu.
Leta 2008 ga je isto vojaško sodišče oprostilo dveh obsodb sodelovanja v teroristični zaroti, vendar pa je potrdilo obsodbo zaradi podpore terorizmu. Hamdan je svojo kazen petih let in pol zapora že odsedel in je danes spet doma v Jemnu, kjer se preživlja kot taksist. S svojimi odvetniki je povzročal sive lase ameriški administraciji predsednika Georgea Busha, ko je leta 2006 dosegel, da je vrhovno sodišče razveljavilo posebna vojaška sodišča.
Istega leta je potem kongres na hitro sprejel zakon o teh sodiščih, po katerem je bil Hamdan obsojen. Vendar pa z eno veliko pomanjkljivostjo - prizivno sodišče je namreč ugotovilo, da dejanja, ki jih je Hamdan po trditvah tožilcev izvajal v letih od 1996 do 2001, še niso bila vojni zločin po mednarodnem in ameriškem pravu. Gre za ohlapen pojem nudenja podpore terorizmu, kar je postalo zločin šele leta 2006 z zakonom o posebnih vojaških sodiščih.
Hamdanovi odvetniki so vedno trdili, da je Osamo bin Ladna le vozil naokrog za plačo 200 dolarjev na mesec, tožilstvo pa mu je naprtilo še opravljanje dela telesnega stražarja in prevažanje orožja za talibane. Oprostilna sodba za Hamdana nima neposrednih posledic, razen te, da lahko toži ameriško vlado za odškodnino.
Imel pa bo posledice za druge obsojence. Ameriška tiskovna agencija AP navaja besede profesorja ustavnega prava z univerze Hofstra Erica Freedmana, da bo to vplivalo na primer najmanj enega zapornika v Guantanamu.
To je Ali Hamza al Bahlul, ki je bil propagandist oziroma oseba za stike z javnostjo za Al Kaido. Leta 2008 so ga obsodili na dosmrtni zapor v Guantanamu, med drugim zaradi nudenja podpore terorizmu. Al Bahlul je poleg Hamdana edini od doslej sedmih obtožencev, ki so bili obsojeni na posebnih vojaških sodiščih in ki ni priznal krivde.
Pravnik Ameriške zveze za državljanske svoboščine Zachary Katznelson je za AP povedal, da je Hamdanov primer doslej največji udarec legitimnosti posebnih vojaških sodišč, ki so sodila ljudem za zločine, ki niso bili zločini. Po besedah pravnika organizacije "Human Rights First" Raha Wala pa je bilo potrjeno osnovno načelo zakonitosti, namreč da človeka ne moreš obsoditi za dejanja, ki v času izvršitve niso bila kazniva.