Prisluškovalno-korupcijska afera Gorila narekuje rezultat slovaških volitev

Naklonjenost volivcev novim strankam opazovalci pripisujejo predvsem nezadovoljstvu Slovakov nad starimi strankami, ki je posledica odkritja domnevnih dokumentov slovaške tajne službe (Sis), ki kažejo na korupcijo vseh večjih strank, predvsem trenutno vladajoče Slovaške demokratske in krščanske unije-Demokratska stranka (SDKU-DS) sedanjega zunanjega ministra Mikulaša Dzurinde.

Afero so poimenovali Gorila, ker je eden od dokumentov o prisluhih, ki kaže na korupcijo v velikem stilu, poimenovan po tej živalski vrsti. Dokument naj bi bil prepis pogovorov v nekem stanovanju med letoma 2005 in 2006. Solastnik finančne skupine Penta, Jaroslav Haščak, naj bi se v tem stanovanju sestajal s politiki in sodelavci politikov. Tema pogovorov naj bi bile večmilijonske podkupnine v zameno za privatizacijo. Na Slovaškem je takrat bila na oblasti desna koalicija pod vodstvom Dzurinde. Podjetje Penta sicer oporeka avtentičnosti dokumenta.

Afera je pred volitvami sprožila množične proteste po državi. "Gorile, ki jedo naše banane, morajo izginiti," je nedavno dejala tiskovna predstavnica protestnega gibanja, ki se organizira prek socialnih mrež, kot je Facebook, Alena Krempaska. Opica je tudi postala simbol protestnega gibanja.

"Skoraj 50 odstotkov volivcev, ki so običajno naklonjeni desnim strankam, meni, da si nihče ne zasluži njihovega glasu," je razpoloženje med slovaškimi volivci za francosko tiskovno agencijo AFP opisal politični analitik gospodarske revije Trend Marian Leško. Politični analitik Grigorij Mesežnikov bratislavskega Inštituta za javne zadeve pa ocenjuje, da so korupcijske afere pripeljale do splošnega občutka, da so vse stranke enake. Napoveduje, da bo volilna udeležba nižja od 50 odstotkov.

Največ glasov, okoli 40 odstotkov, naj bi na predčasnih volitvah ponovno dobila levo usmerjena stranka Smer, ki ima tokrat realno možnost, da po volitvah sama sestavi vlado. Fico je sicer že večkrat izjavil, da si želi koalicije z eno od desnosredinskih strank. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA bi to lahko bili Krščanski demokrati (KDH), ki jim zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo 10,4 odstotka, in madžarsko-slovaška stranka Most-Hid, ki naj bi dobila okoli sedem odstotkov glasov podpore.

Že na volitvah 2010 je Smer dobila največ glasov (34,79 odstotka), a ni bila sposobna sestavi večinske koalicije in je bila prisiljena oditi v opozicijo. Številni že ugibajo, da bi lahko Fico, če mu tudi tokrat ne bo uspelo sestaviti vlade, odstopil kot predsednik stranke.

Fico je sicer že leta 2006 skupaj z Gibanjem za demokratično Slovaško (HZDS) in Slovaško nacionalno stranko (SNS) po volitvah sklenil vladajočo koalicijo, ki se je na oblasti obdržala do parlamentarnih volitev leta 2010.

Sedanjim vladajočim desnosredinskim strankam javnomnenjske raziskave tokrat napovedujejo zgolj okoli pet odstotkov podpore, kar pomeni, da ni gotovo, ali bodo petodstotni volilni prag sploh prestopile. Še posebej negotovo je to za SDKU-DS, ki ji po poročanju slovaške tiskovne agencije Tasr javnomnenjske raziskave napovedujejo 5,1 odstotka glasov. Isto število glasov naj bi prejela tudi neoliberalna Stranka Svoboda in solidarnost (Sas). SNS naj bi dobila zgolj 4,7 odstotka glasov.

Vladajočo koalicijo desnosredinskih strank, ki so jo sestavili po volitvah 2010, so skorajda ves čas pretresale krize. Premierki Iveti Radičovi ni uspelo uskladiti številnih različnih in nasprotujočih se interesov vladajočih strank. Nazadnje se koalicija ni mogla poenotiti glede sodelovanja Slovaške pri začasnem mehanizmu za stabilnost evra (EFSF).

Radičova je nato glasovanje o mehanizmu vezala na zaupnico o vladi, ki je ni dobila, je pa Smer v zameno za dogovor o predčasnih volitvah podprla EFSF. Radičova sicer do predčasnih volitev ostaja na čelu tehnične vlade.

V nasprotju z nekaterimi že uveljavljenimi strankami naj bi se na sobotnih volitvah dobro odrezale nove stranke. Tako naj bi se v parlament uvrstila stranka Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (OLnO) Igorja Matoviča, ki naj bi dobila dobila 8,9 odstotka glasov. Stranki 99 odstotkov-Glas ljudstva pa javnomnenjske raziskave napovedujejo 5,2 odstotka glasov. Teden dni pred volitvami je policija sicer proti slednji stranki uvedla preiskavo, ker naj bi bili podpisi, ki jih je predložila ob registraciji, ponarejeni.