Izvršni direktor Frontexa je včeraj v Bruslju predstavil poročilo o migracijskem položaju v EU v minulem letu, po katerem so lani na zahodnobalkanski poti zaznali približno 14.000 nezakonitih prehodov meje EU. To je več kot podvojitev številke iz leta 2018.
Na vprašanji, ali deli zaskrbljenost Slovenije zaradi strmega povečanja nezakonitih prehodov meje iz Hrvaške ter kako ocenjuje razmere na meji med Hrvaško in BiH, je Leggeri odgovoril, da omenjena statistika nedvomno kaže na porast nezakonitih prehodov tudi na tej meji, kar pa je neposredno povezano z dogajanjem v Grčiji, saj gre za eno migracijsko pot.
Na vprašanje, ali bi po njegovem mnenju Frontex moral biti navzoč na meji med Hrvaško in BiH, pa je odgovoril, da glede na omenjen trend prošnja za navzočnost Frontexa na tej kopenski meji ne bi bila nelegitimna. A je izpostavil, da svoje sile namestijo, če članica zaprosi za podporo, česar pa Hrvaška doslej ni storila. Frontex sedaj le občasno pomaga hrvaškim organom na določenih mejnih prehodih.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je v četrtek v pogovoru z STA v odgovoru na vprašanje glede očitkov o domnevno slabem ravnanju hrvaške policije z migranti dejala, da bi bilo treba zunanjo mejo okrepiti tudi z razlogom, da se zagotovi ustrezno obravnavo ljudi.
Leggeri je včeraj glede očitkov o domnevno slabem ravnanju z migranti dejal, da berejo medijske članke in poročila nevladnih organizacij, a da Frontex doslej še nikoli ni bil priča takšnemu ravnanju. Pri tem je sicer izpostavil, da niso navzoči na meji, razen na določenih uradnih prehodih, kjer pa ljudje prečkajo mejo zakonito, tako da tam takšnih primerov niti ni pričakovati.
Frontex sicer v lanskem letu ugotavlja šestodstotno zmanjšanje nezakonitih prehodov zunanje meje EU, in sicer na 139.000, zlasti zaradi upada takšnih prihodov po osrednji in zahodni sredozemski poti. To je 92 odstotkov manj od rekordnih številk leta 2015.
Povečuje pa se tudi pritisk na vzhodnosredozemski poti, Frontex poroča o 46-odstotnem povečanju nezakonitih prehodov glede na leto prej. Več kot polovica zabeleženih nezakonitih prehodov po vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti vključuje Afganistance in Sirce.
Frontex, ki se je sicer preobrazil v agencijo mejne in obalne straže, a je pri komunikaciji z javnostjo ohranil svoje prvotno ime, je sedaj zmožen v normalnih časih napotiti od 1300 do 1500 pripadnikov.
Konec lanskega leta pa je začel tudi novačenje prvih 700 pripadnikov nove stalne enote, ki naj bi do leta 2027 štela 10.000 članov. Leggeri je izpostavil, da so dobili kar 7500 prijav, kar je močno preseglo njihova pričakovanja.
Stalna enota bo sestavljena iz treh kategorij: osebje EU, nacionalni pripadniki, napoteni za obdobje od dveh do štirih let, in dodatne nacionalne sile, ki bodo nameščene za obdobje do štirih mesecev.
To bo tudi prvič, da bo Frontexovo osebje nadelo uniforme EU, torej ne bodo predstavljali svojih držav, temveč celotno EU, je še izpostavil izvršni direktor. Za namestitev na kateri koli zunanji meji EU bodo pripravljeni s 1. januarjem 2021.
Ob tem v Frontexu izpostavljajo, da je njihov uspeh pri varovanju zunanje meje EU odvisen od tega, ali bodo dobili dovolj denarja za svoje delovanje, pri čemer poudarjajo, da je proračunski predlog Evropske komisije za to področje pravilna ocena tega, kar potrebujejo.