Prekop diktatorjevih posmrtnih ostankov, ki ga po eni od anket podpira 43 odstotkov vprašanih, 32 odstotkov pa nasprotuje, je bila ena od obljub vlade socialista Pedra Sáncheza.
Dolino padlih, kjer je pokopanih 30 tisoč posmrtnih ostankov padlih borcev z obeh strani španske državljanske vojne (1936–1939), bodo zdaj spremenili v prostor narodne sprave. Do zdaj je bila Dolina padlih predvsem romarski kraj za zagovornike Franca, ki se še vedno z nostalgijo spominjajo obdobja njegove diktature. Sánchezova poteza je seveda tudi predvolilna, saj se bodo Španci 10. novembra odpravili na nove predčasne volitve.
Toda če socialistična vlada s prekopom Francovega trupla skuša doseči spravo med Španci, po drugi strani nadaljuje politiko trde roke do Kataloncev. Španski policisti so tako nasilno obračunali s protestniki v Kataloniji, ki so več dni protestirali proti visokim zapornim kaznim zoper nekdanje katalonske voditelje. Socialistična vlada tako kot prejšnja vlade konservativne Ljudske stranke, ki je oktobra 2017 z nasiljem ovirala izvedbo referenduma o katalonski neodvisnosti, ne želi popuščati legitimnim zahtevam katalonskega naroda po samoodločbi.
Tako lahko rečemo, da v Španiji še vedno živi duh nekdanjega diktatorja Franca, ki je po zmagi v državljanski vojni vse do smrti leta 1975 zatiral katalonski in baskovski narod. Leta 1940 je Franco tudi dal usmrtiti katalonskega voditelja Lluisa Companysa, ki je bil med letoma 1934 in 1939 predsednik katalonske regionalne vlade.
Tako kot je Companys leta 1939 pobegnil v Francijo, kjer so ga naslednje poletje aretirali nemški nacisti in izročili Francu, je po referendumu o neodvisnosti Katalonije leta 2017 moral v tujino, in to v Belgijo, pobegniti tudi nekdanji predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont.
