Pred nedeljskim referendumom v Grčiji vse bolj napeto

Vladajoča Siriza volilce poziva, naj glasujejo proti zadnjim zahtevam upnikov v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, saj bodo tako poslali jasno sporočilo evrskim partnericam in Evropski centralni banki (ECB), Evropski komisiji ter Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), da zahtevajo boljši in pravičnejši dogovor.

Grška vlada je prepričana, da si bo tako država izboljšala položaj v pogajanjih s posojilodajalci, glas proti pa po njihovih zagotovilih nikakor ne pomeni izstopa iz evrskega območja oz. EU, saj Grčija tja preprosto sodi.

Iz Bruslja in drugih evropskih prestolnic medtem prihajajo pozivi Grkom, naj glasujejo za, saj bo drugače položaj države zelo oslabljen, njena prihodnja usoda pa neznana. Referendum naj bi na kocko postavil tudi grški položaj v območju evra, se še glasi sporočilo evropskih voditeljev.

V Atenah so se v petek zvečer odvile množične demonstracije obeh strani - tako za potrditev kot za zavrnitev referendumskega vprašanja.

Ne glede na izid čaka sicer že tako prezadolženo in finančno oslabljeno državo težka in negotova prihodnost. Pogajanja z upniki bodo tako ali drugače težka in neusmiljena. Grčija je po ugotovitvah upravnega odbora začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF uradno že plačilno nesposobna, plačala pa ni niti junijskih obveznosti do IMF.

Ti dejstvi za državo še nimata takojšnjih posledic. Evrski upniki so se namreč odločili, da od Grčije še ne bodo zahtevali takojšnjega poplačila vseh posojil iz mehanizma, najhujša takojšnja posledica neporavnanih obveznosti do IMF pa je nezmožnost dostopanja do sredstev sklada.

A finančne potrebe Grčije so velike, prav tako pa bo v prihodnje treba najti rešitev za velikanski dolg do evrskih partneric in ECB. Prvi roki za nova odplačila sledijo že zelo kmalu.

Vse to visi nad grškimi volilci, ki morajo najprej v času zaprtih bank in omejenih dvigov denarja na bankomatih pripotovati do krajev, kjer so registrirani v volilnih imenikih. V Grčiji to ni po pravilu v kraju bivanja.

Grčija je referendum nazadnje izvedla leta 1974, ko je 69 odstotkov volilnih udeležencev po padcu vojaške diktature glasovalo proti vrnitvi monarhije in izbralo republiko.