Na svojem ozemlju imamo več kot 9000 vojakov Ruske federacije, vključno z več kot 500 tanki in težkim topništvom ter transportnimi vojaškimi vozili, je zbranim v Davosu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Porošenko.
Kot je poudaril, brutalnega, devet mesecev trajajočega konflikta, ki je terjal že več kot 4800 življenj in ukrajinsko gospodarstvo spravil na kolena, preprosto ni mogoče vojaško rešiti.
Ključ do miru je po njegovem v rokah Rusije. "Rešitev je zelo preprosta. Prenehajte dobavljati orožje. Prenehajte dobavljati strelivo. Umaknite vojake in zaprite mejo. Zelo preprost mirovni načrt," je sporočil Moskvi in požel glasen aplavz.
Obenem je Porošenko, ki je bil maja lani izvoljen z obljubo, da bo Ukrajino popeljal v zvezo Nato in Evropsko unijo, Zahod znova pozval, naj Ukrajini dobavi moderno orožje, s katerim bo lahko odbila ruske napade. Prošnji Kijeva za orožje ZDA in druge članice Nata zaenkrat namreč niso pripravljene ugoditi.
Kot je dejal 49-letni predsednik, ima Ukrajina zelo močno vojsko, a da bi ubranila svoje ozemlje, potrebuje tudi pravo tehnologijo. "Politična, gospodarska, obrambna in moralna podpora - to so štiri ključne sestavine za pomoč Ukrajini," je dejal.
Glede včerajšnjega srečanja zunanjih ministrov Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v Berlinu je Porošenko dejal, da se Kijev ni pripravljen znova pogajati o prekinitvi ognja, ki je bila dogovorjena na lanskih pogajanjih v beloruskem Minsku. "Nimamo se o čem pogajati," je poudaril in terjal uresničitev zavez iz Minska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi dolgotrajne vojne na vzhodu in posledičnega kolapsa tamkajšnje industrije se je Ukrajina znašla v globoki gospodarski krizi, ki jo je še poglobil plinski spor z Rusijo.
Kijev očita Rusiji, da izrablja plin kot sredstvo "gospodarske agresije", Rusija pa to zanika in vztraja, da višje cene plina, ki jih zahteva od Ukrajine, in druge pogoje za dobavo plina, kot je vnaprejšnje plačilo zanj, narekuje tržna logika.
Porošenko je včeraj dejal, da je Ukrajina v pol leta uspela prepoloviti količino plina, ki ga uvaža iz Rusije, in izrazil prepričanje, da se bo ta trend nadaljeval. Optimistično je napovedal, da bodo drago energetsko odvisnost od Rusije že do leta 2017 povsem premagali, med drugim z uvozom iz zahodnih držav in lastnimi zalogami plina iz skrilavcev.
