Mas je predčasne volitve sklical, da bi si zagotovil čim širšo podporo za svoj načrt o izvedli referenduma. Računal je, da bo njegova stranka CiU dobila absolutno večino v regionalnem parlamentu.
Po še neuradnih podatkih bo stranka v prihodnjem parlamentu imela 50 sedežev, kar je 12 manj kot doslej in 18 manj od absolutne večine, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Volitvam bo sledilo obdobje premisleka, je po objavi izidov dejal Mas in dodal, da zamisli o referendumu ne misli opustiti. "Razmere niso enostavne, a šli bomo naprej," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Mas bi si lahko absolutno večino v parlamentu zagotovil s sodelovanjem z nekaterimi manjšimi nacionalističnimi strankami.
Velika zmagovalka volitev je Republikanska levica Katalonije (ERC), ki je podvojila število mandatov in jih bo imela 21. Tudi ta stranka se zavzema za neodvisnost Katalonije, a vprašanje je, ali bo sklenila koalicijo s CiU.
Socialisti so se uvrstili na tretje mesto in bodo imeli v parlamentu 20 sedežev, Ljudska stranka, ki je vladajoča na državni ravni, pa jih bo imela 19.
Po oceni analitikov je izid volitev presenetljiv, kaže pa, da očitno nihče od politikov ni dal pravih odgovorov na probleme, ki tarejo Katalonce, med katerimi je na prvem mestu visoka brezposelnost.
Mas, čigar stranka vlada v Kataloniji skoraj ves čas od konca Francovega režima, je volilno kampanjo gradil skoraj izključno na obljubi o referendumu o samoodločbi, čeprav se najbolj razvita španska regija sooča s hudimi težavami, zaradi katerih je bila vlado v Madridu prisiljena zaprositi za finančno pomoč.
V Barceloni sicer vztrajajo, da so težave v veliki meri posledica tega, da morajo davke odvajati v Madrid, od tam pa dobijo nazaj precej manj denarja.
Mas je zato že septembra zahteval davčno avtonomijo, na kar pa konservativna vlada v Madridu ni pristala. Ta je pred nedeljskimi volitvami tudi napovedala, da bo morebiten referendum spodbijala na ustavnem sodišču, saj španska ustava regijam prepoveduje sklicevanje referendumov.
Katalonija sicer uživa zelo visoko stopnjo avtonomije, nasprotniki njene osamosvojitve pa opozarjajo predvsem na težave, ki bi nastopile zaradi izgube španskega trga, ter na dejstvo, da nova država vsaj v začetku ne bi bila članica EU in območja evra.
V Kataloniji živi okoli 16 odstotkov španskega prebivalstva, pokrajina pa prispeva petino državnega bruto domačega proizvoda, medtem ko njen delež pri izvozu visoko tehnoloških izdelkov znaša kar 40 odstotkov. Je pa ta čas tudi najbolj zadolžena španska regija, saj dolg dosega 22 odstotkov BDP.