Urednik satiričnega tednika Charbonnier, znan pod vzdevkom Charb, je v preteklosti že večkrat prejel grožnje s smrtjo in je imel policijsko zaščito. Poleg njega so bili v napadu ubiti še trije karikaturisti Cabu, Tignous in Wolinski.
Francoski predsednik Francois Hollande je v prvem odzivu dejal, da gre za teroristični napad in povedal, da so že aktivirali protiteroristični načrt.
Hkrati so na območju Pariza po napadu razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Hollande je v izjavi na kraju napada v stanovanjski četrti še zagotovil, da bodo napadalca preganjali tako dolgo, dokler ju ne bodo privedli pred roko pravice. "Pokazati moramo, da smo enotna država," je še dejal Hollande.
Po svetu so se z ogorčenjem odzvali na današnji napad v Parizu. Med prvimi se je odzval britanski premier David Cameron, ki je napad označil za odvratno dejanje, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ostro obsodil današnji teroristični napad v Parizu. Kot je dejal, ta napad kaže, kako je varnost lahko zelo relativen pojem in da se moramo vsi skozi dialog zavzemati za miroljubno politiko.
Predsednik republike Borut Pahor je napad označil za zavržno dejanje zoper temeljne vrednote sodobne civilizacije, ki mora biti po njegovih besedah deležno najostrejših obsodb vsega svobodnega in miroljubnega sveta.
Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je prav tako odločno obsodil napad in ga označil kot nezaslišano teroristično dejanje, ki je uperjeno proti svobodi medijev, eni ključnih civilizacijskih pridobitev.
Tudi Islamska skupnost v Sloveniji in Društvo novinarjev Slovenije sta se pridružila ostrim obsodbam napada.
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je napad označil za teroristično dejanje norih razsežnosti.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thornbjörn Jagland je sporočil, da je zgrožen zaradi napada, ki je po njegovih besedah zelo zaskrbljujoč. Dogajanje v Parizu je obsodil tudi finski premier Alexander Stubb.
Odzval se je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in napad označil kot nesprejemljivo in barbarsko dejanje.
Nemška kanclerka Angela Merkel je prav tako ostro obsodila napad v Parizu. Obsodbam napada so se pridružile tudi ZDA.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napad označil kot barbarski in odvraten napad na svobodo medijev. Napad je odločno obsodil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je nekaj ur po napadu potrdil, da so v napadu sodelovali trije napadalci. Pred tem so poročali o dveh napadalcih, oboroženih s kalašnikovkama in raketometom.
Po navedbah prič sta dva napadalca med napadom vzklikala "maščevala sva preroka". Poleg tega je na video posnetku, ki ga je posnel moški iz ene od sosednjih stavb, na spletu pa ga je objavila francoska javna televizija, slišati s kapucami zakrita moška kričati "Alah je velik".
Eden od novinarjev časnika Charlie Hebdo, ki ga v času napada ni bilo v uredništvu, je za Le Monde menil, da sta bila napadalca dobro obveščena in sta vedela, da je ob sredah dopoldan uredniški sestanek. Na druge dneve tedna v uredništvu po njegovih besedah ni veliko ljudi.
Napdalca sta se sprva zmotila glede naslova in sta vstopila v stavbo na naslovu Nicolas Appert 6, kjer so jima povedali, da je sedež tednika na številki 10. Vstopila sta med uredniškim sestankom.
Ena od karikaturistk tednika, Coco, je za francoske medije povedala, da sta jo zamaskirana moška pred vhodom v stavbo prisilila, da je vtipkala kodo za vstop, nakar sta pet minut streljala na prisotne. Govorila sta francosko.
Satirični tednik je doslej že večkrat izzval polemike zaradi obravnave vesti in notranjih zadev. Njegov zadnji tvit je bila karikatura vodje skrajne džihadistične Islamske države Abuja Bakra al Bagdadija. Na njej piše, da v Franciji še ni bilo terorističnih napadov islamistov, moški v opravi Islamske države pa odgovarja: Počakajte, do konca januarja imamo čas!
Danes objavljena izdaja časnika tematizira knjigo francoskega avtorja Michela Houellebecqa Soumission (Podreditev), v kateri opisuje Francijo v letu 2022, ko na volitvah zmaga muslimanska stranka.
Tednik je v javnosti postal bolj znan leta 2006, ko je objavil karikaturo preroka Mohameda, ki jo je izvorno objavil danski dnevnik Jyllnads-Posten in takrat sprožil množično ogorčenje muslimanov po vsem svetu. Leta 2011, ko je objavil novo karikaturo Mohameda z naslovom Charia Hebdo, je bil tednik tarča napadov z molotovkami.
Septembra 2012 je Charlie Hebdo objavil karikaturo nagega Mohameda v povezavi z nasilnimi protesti, ki so izbruhnili v nekaterih državah ob predvajanju nizkoproračunskega filma z naslovom Nedolžnost muslimanov (Innocence of Muslims), ki so ga posneli v ZDA in je žalil preroka.
Tednik, ki izhaja vsako sredo, je po navedbah spletne enciklopedije Wikipedia v prvotni obliki izhajal med letoma 1969 in 1981. Ponovno so ga oživili leta 1992.