Pokol v uredništvu Charlie Hebdo začel leto terorizma

Brata Cherif in Said Kouachi sta 7. januarja 2015 malo pred poldnevom s kalašnikovkami vdrla v prostore satiričnega tednika na vzhodu Pariza in ubila 12 ljudi. Med žrtvami so bili nekateri izmed najbolj znanih francoskih karikaturistov - Stephane Carbonnier (Charb), Jean Cabut (Cabu), Philippe Honore in Georges Wolinski.

Napadalca, ki sta v delovala v imenu veje teroristične mreže Al Kaida na Arabskem polotoku, sta s prizorišča zločina pobegnila z avtomobilom. Na videu, ki ga je posnel prebivalec sosednjega stanovanjskega poslopja, je slišati, kako je eden izmed njiju pri tem zakričal: "Maščevala sva preroka Mohameda", kar se nanaša na objavo karikatur utemeljitelja islama v tedniku Charlie Hebdo, spominja francoska tiskovna agencija AFP.

Morilca, ki so ju po dveh dneh na begu v tiskarni severno od Pariza v silovitem strelskem obračunu ubili pripadniki posebnih policijskih enot, sta bila v stiku še z enim skrajnežem, Amedyjem Coulibalyjem.

Ta je dan po napadih na Charlie Hebdo na jugu Pariza ubil policistko, dan kasneje pa za talce zajel stranke v judovskem supermarketu na vzhodu francoske prestolnice. Preden je policija vdrla v trgovino in ga poslala v smrt, je ubil štiri ljudi. Coulibaly je deloval v imenu skrajne Islamske države.

Napadi so sprožili ogorčenje evropskega in svetovnega političnega vrha. Kakih 50 svetovnih voditeljev se je že 11. januarja skupaj s poldrugim milijonom Francozov udeležilo t. i. republikanskega marša v središču Pariza. Skupaj je po Franciji v znak enotnosti, kakršnemu država ni bila priča vse od konca nacistične okupacije leta 1944, korakalo štiri milijone ljudi.

Brata Kouachi sta poleg tega iz satiričnega tednika pred letom dni naredila globalni simbol svobode. Le nekaj ur po prvih strelih je po spletu zakrožila oznaka #JeSuisCharlie, ki je v podporo časniku, ki je zgolj mesec dni pred napadi zaradi pomanjkanja bralcev skoraj prenehal poslovati, združila na milijone Francozov in ljudi drugod po svetu.

A ob navidezni enotnosti Francozov se je po napadih sprožila tudi težavna razprava o svobodi govora. Številni muslimani so kmalu dali jasno vedeti, da se, obsodbam nasilja navkljub, čutijo prizadete spričo po njihovem mnenju rasističnega prikazovanja njihove vere in vernikov.

Zagovorniki Charlie Hebdoja so na drugi strani poudarjali, da je ta del cenjene tradicije satire v Franciji, v kateri ni prihranjeno nikomur, ne papežem ne znanim osebnostnim ne poslovnim tajkunom.

Charlie Hebdo je teden dni po napadih izšel v nakladi 7,4 milijona izvodov s prerokom Mohamedom s solzo v očeh in napisom Vse je odpuščeno na prvi strani - kar je sprožilo proteste v muslimanskem svetu.

Tudi prvo obletnico tragedije bo tednik obeležil provokativno, z naslovnico, na kateri bo podoba bradatega boga, okrvavljenega in oboroženega, nad njo pa napis Leto dni kasneje: Morilec še vedno na begu.

Napadi pred letom dni so v francoski družbi odprli tudi vprašanje, kako so ubijalci, ki so bili rojeni in so odrasli v Franciji, lahko postali tako radikalizirani. Premier Manuel Valls je govoril o socialnem in etničnem apartheidu, ki je prizadel otroke priseljencev v najrevnejših predelih francoskih mest.

Franciji so sicer napadi prinesli eno izmed najobsežnejših zakonodaj o obveščevalni dejavnosti v Evropi. Ta med drugim omogoča prisluškovanje brez sodne odredbe in nadzor celotne komunikacije na spletu. Poleg tega je v Parizu že leto dni neprekinjeno v veljavi najvišja stopnja pripravljenosti pred terorizmom, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

A vse skupaj ni preprečilo nove groze terorizma. 13. novembra je deveterica islamskih skrajnežev skoraj sočasno napadla več barov in restavracij ter koncertno dvorano Bataclan. Novembrsko nasilje je terjalo občutno več žrtev kot januarsko. Ubitih je bilo 130 ljudi, 350 ranjenih.

In po novembrskih napadih tudi ni več čutiti pozitivnega duha, ki je kljub tragediji v Franciji zavel januarja lani. Državo sta zajela žalovanje in jeza, to pa je desničarski Nacionalni fronti pomagalo pobrati kar 28 odstotkov glasov na decembrskih regionalnih volitvah.

Francoski predsednik Francois Hollande je posvaril pred pastmi, ki jih prinašata nestrpnost in sektaštvo, hkrati pa si je nadel bojevit videz ter odredil krepitev letalskih napadov na IS v Siriji in Iraku ter obljubil uničenje te teroristične skupine.

V Franciji je zaradi novembrskih napadov še vedno v veljavi izredno stanje, ki varnostnim silam omogoča nočne hišne preiskave brez sodne odredbe ali hišne pripore posameznikov, ki bi lahko predstavljali grožnjo. Do konca leta je policija okoli Pariza izvedla skoraj 3000 racij, za skoraj 400 ljudi odredila hišni pripor in opravila 500 zaslišanj.

Ti ukrepi so naleteli na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, saj so njihova tarča pogosto nedolžni. Še glasnejše pa so kritike, ne le v Franciji, temveč tudi drugod po Evropi, saj se je teroristična grožnja vsej zaostritvi varnostne zakonodaje navkljub v zadnjih letih očitno le še povečala, namesto da bi se zmanjšala.