pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Po osmih letih je Nasina sonda dosegla orbito pritlikavega planeta Ceres

Deli na:
Po osmih letih je Nasina sonda dosegla orbito pritlikavega planeta Ceres

Foto: Reuters

Dawn, vesoljska sonda ameriške agencije Nasa, je dosegla orbito pritlikavega planeta Ceres, ki leži v asteroidnem pasu v Osončju, ter začela krožiti okrog njega. Po osmih letih in petih milijardah kilometrov poti je Dawn postala prvo plovilo, ki je kdajkoli doseglo orbito kakšnega pritlikavega planeta, je včeraj sporočila Nasa.

Sonda je bila približno 61.000 kilometrov oddaljena od Ceresa, ko jo je včeraj ujela gravitacijska sila pritlikavega planeta, je v sporočilu zapisala Nasa. Kasneje je Dawn poslala signal, da je uspešno stopila v planetovo orbito.

Dawn oz. Zora bo sedaj 16 mesecev krožila okrog Ceresa, da bi bolje preučila njegovo strukturo in znanstvenikom omogočila boljše razumevanje načina, na katerega nastanejo planeti.

Ceres so sicer odkrili že leta 1801. Sprva so ga uvrščali med planete, kasneje je bil umeščen med asteroide, šele nato pa med pritlikave planete.

Sonda, ki je dolga le 1,6 metra in težka 747 kilogramov, bo tako preučevala asteroidni pas med planetoma Mars in Jupiter, da bi prispevala k preučevanju nastanka Osončja.

Dawn so sicer izstrelili že leta 2007, štiri leta kasneje pa je dosegla asteroid Vesta v asteroidnem pasu. Instrumenti na krovu sonde Dawn so na Vesti preučevali sestavo, topografijo in teksturo površja. Ceres in Vesta sta sicer največji nebesni telesi v asteroidnem pasu.

Plovilo ima na krovu tudi detektor gama žarkov in detektor nevtronov, s pomočjo katerih v fazi približevanja objektu zbira podatke o kozmičnem sevanju. Prav tako je opremljeno s spektrometrom za infrardeče žarke.