Po izbruhu vojne v Ukrajini naval beguncev na Avstrijo

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je skupaj z vodjo urada za boj proti trgovini z ljudmi Geraldom Tatzgernom ob svetovnem dnevu beguncev predstavil poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2021.

To ugotavlja, da so v Avstriji v preteklem letu zabeležili tretje najvišje število prihodov beguncev v zadnjih desetih letih, in sicer 41.612. Več jih je bilo le v letih 2015 in 2016, ki ju je zaznamoval rekorden begunski val zaradi vojne v Siriji.

Notranji minister je na novinarski konferenci izpostavil zlasti "agresivno in brutalno trženje" trgovcev z migranti iz držav, katerih državljani nimajo skoraj nobenih možnosti za pridobitev azila. Trenutno namreč beležijo veliko število prošenj za azil s strani državljanov Indije, Pakistana, Alžirije, Tunizije in Maroka, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Letos je bilo vloženih že približno 3200 prošenj za azil s strani indijskih, turških in tunizijskih državljanov. Število hitrih postopkov pa se je povečalo s približno 3600 v celotnem lanskem letu na 4000 samo v prvih petih mesecih letošnjega leta.

"Imamo delujoč, verodostojen in pošten azilni sistem, ki ga je treba zaščititi pred zlorabami trgovcev z ljudmi, da bo dostopen tistim, ki ga resnično potrebujejo," je dejal Karner.

Poročilo navaja, da se je povečalo tudi število aretacij trgovcev z ljudmi. Leta 2020 je bilo zaradi suma trgovine z ljudmi aretiranih 311 oseb, leta 2021 pa se je to število povečalo na 441, kar je največ v zadnjih petih letih. Letos je bilo v prvih petih mesecih že več kot 200 aretacij zaradi suma trgovine z ljudmi.

Vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na položaj beguncev v Avstriji. Po Karnerjevih podatkih je v državi 76.000 vojnih beguncev. Letos so izdali 9000 pozitivnih odločb o azilu in približno 20.000 negativnih.

Avstrija sicer že leta izvaja poostren nadzor na svojih mejah s Slovenijo in Madžarsko. Od novembra leta 2017 do 11. maja 2022 je kot razlog za sistematičen nadzor, ki naj bi ga znotraj schengna ne bilo, navajala teroristično grožnjo, od 12. maja pa velja dodaten razlog, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.