Peking se hvali, da je v Xinjiangu razbil 181 terorističnih tolp
25. maj. 2015 8:39 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017


Kitajska je v kampanji, ki jo je pred letom dni v pretežno muslimanski avtonomni pokrajini Xinjiang in drugod sprožila proti terorizmu, razbila 181 tolp. Po mnenju skupin za človekove pravice pa so ti protiteroristični ukrepi, ki jih je Peking januarja podaljšal vsaj še do konca leta, diskriminacijski.
Kitajske oblasti so protiteroristično kampanjo sprožile, potem ko je bilo maja lani v krvavem napadu na tržnici v prestolnici severozahodne pokrajine Xinjiang Urumqi ubitih 39 ljudi.
Krivdo zanj je Peking pripisali separatistom iz Xinjianga, kjer živi okoli 10 milijonov pripadnikov pretežno muslimanske manjšine Ujgurov.
V okviru kampanje so več deset ljudi obsodili na smrt, več sto pa so jih zaradi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, zaprli ali priprli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na spletnem portalu vlade v Xinjiangu pa so danes sporočili, da so do konca aprila v okviru kampanje uničili 181 nasilnih terorističnih tolp, pri čemer naj bi 96,2 odstotka med njimi preprečili napade, ki so bili v načrtovanju.
V zadnjih letih so v Xinjiangu in drugod zabeležili porast spopadov med oblastmi in domnevnimi islamističnimi separatisti ter napadov na civiliste. V nasilju, ki naj bi imelo korenine v Xinjiangu, je lani po poročanju medijev umrlo več kot 200 ljudi.
Eden izmed najbolj šokantnih napadov je bil morilski pohod z noži oboroženih napadalcev na železniški postaji v Kunmingu na jugozahodu Kitajske marca lani, v katerem je bilo ubitih 31 ljudi. Umrli so tudi štirje napadalci. Zaradi sodelovanja v napadu so nato obsodili in marca usmrtili še tri ljudi.
Kitajske oblasti so se v protiteroristični kampanji spravile tudi nad izkazovanje verske pripadnosti, kot je nošnja naglavnih rut in tančic, kar po mnenju borcev za človekove pravice ustvarja ozračje represije in vodi v nasilje.
Peking ukrepe zagovarja in poudarja, da so okrepili gospodarski razvoj na območju. Vztraja tudi, da spoštuje manjšinske in verske pravice. V Svetovnem ujgurskem kongresu, ki ima sedež v Münchnu, medtem pravijo, da "tako imenovani zakoni o enakopravnosti Ujgurom odvzemajo pravico do svobode govora in druge pravice".
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke