Papež Benedikt XVI. je danes z opozorili, da se moramo upreti nevarnostim sekularizma, začel štiridnevni obisk v Veliki Britaniji. Prva postaja na papeževi poti je bil Edinburgh, kjer se je srečal z britansko kraljico Elizabeto II., nato pa je odpotoval v Glasgow, kjer je zvečer pred okoli 65.000 verniki vodil mašo na prostem.
V svoji pridigi v Glasgowu je papež vse bolj sekularne Britance posvaril pred splošnim trendom "izključevanja verskih prepričanj iz javnega diskurza". Kot je dejal, "diktatura relativizma" grozi, da bo zasenčila nespremenljivo resnico o človeku in njegovi usodi, saj skušajo nekateri vero izključiti iz javnega diskurza ali jo celo prikazati kot grožnjo enakosti in svobodi.Pred tem je papeža ob prihodu v škotsko prestolnico Edinburgh uradno sprejela kraljica Elizabeta II., ki je hkrati voditeljica Velike Britanije in titularna poglavarka Anglikanske cerkve.
Po nekaj pripombah na račun britanskega vremena in izmenjavi daril je kraljica izpostavila "skupno krščansko dediščino" in izrazila upanje, da bo papežev obisk poglobil vezi med Katoliško in Anglikansko cerkvijo. Vatikanu se je tudi zahvalila za njegovo vlogo pri končanju medverskega nasilja na Severnem Irskem.
Bolj od kraljičinih besed je odmeval papežev prvi govor na Otoku. V njem je namreč Britance opozoril, naj - medtem ko si prizadevajo biti moderna in večkulturna družba - ohranijo spoštovanje do tistih tradicionalnih vrednot in kulturnih izrazov, ki jih "agresivnejše oblike sekularizma" ne cenijo več ali jih celo ne tolerirajo.
Benedikt XVI. je poleg tega pozval k prizadevanjem za "pravičen in trajen mir" na Severnem Irskem. "Vlada vaše visokosti in vlada Irske, skupaj s političnimi, verskimi in civilnimi voditelji Severnem Irske, sta pomagali pri rojstvu mirne rešitve tamkajšnjega konflikta ... Vse vpletene pozivam, naj še naprej pogumno hodijo po poti, ki jim je bila označena, proti pravičnemu in trajnemu miru," je dejal.
To je sicer prvi uradni obisk kakega vodje Rimskokatoliške cerkve na Otoku od razkola med Angleško cerkvijo in Rimom v 16. stoletju. Obenem je to tudi sploh prvi obisk kakega papeža po letu 1982, ko je bil na pastoralnem obisku v Veliki Britaniji Janez Pavel II.
A medtem ko je Janeza Pavla II. v Glasgowu leta 1982 pozdravilo 250.000 navdušenih vernikov, se jih je na današnji maši v tem mestu po prvih ocenah zbralo le kakih 65.000. Tudi vrste radovednežev, ki so spremljale sloviti papamobil na poti skozi središče Edinburgha, so bile po poročanju nemške tiskovne agencije dpa precej zredčene, čeprav ameriška tiskovna agencija AP po drugi strani piše o 125.000-glavi navdušeni množici.
Poznavalci so že v naprej napovedovali, da bo tokratni obisk za Benedikta XVI. precejšen zalogaj, saj je britanska družba izrazito sekularna. Poleg tega še posebej glasno nasprotuje nekaterim stališčem Vatikana - kot so zavračanje splava in kontracepcije ter pravice homoseksualcev do posvojitev - in Cerkvi očita prikrivanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov.
Že precej časa se vrstijo pozivi, da se mora papež ob obisku osebno srečati z žrtvami spolnih zlorab, za konec tedna pa so napovedani tudi protesti. V Vatikanu tovrstnega srečanja zaenkrat niso potrdili, vendar pa poznavalci menijo, da bo do njega prišlo, kot je že ob obiskih papeža v Avstraliji, ZDA in na Malti.
Je pa papež o tej občutljivi temi spregovoril danes na poti na Otok in bil pri tem po poročanju tujih tiskovnih agencij najbolj odkrit doslej. Kot je namreč priznal na letalu prisotnim novinarjem, se Katoliška cerkev ni uspela dovolj odločno in hitro odzvati na zlorabe in posilstva otrok ter sprejeti ustreznih ukrepov.
Kot je še dejal, so ga razkritja spolnih zlorab šokirala in globoko razžalostila: "Težko je razumeti, kako je bilo takšno sprevrženje mogoče znotraj duhovniške službe." Menil je tudi, da duhovniki z zgodovino zlorab ne bi smeli imeti stika z otroki, saj gre pri zlorabi za bolezen, ki jo je težko pozdraviti. Poglavitna skrb Cerkve so zdaj žrtve, je dodal.
Za še dodatno razburjenje je v sredo poskrbel eden od papeževih najvišjih svetovalcev, kardinal Walter Casper, ko je Veliko Britanijo zaradi njene vse bolj sekularne narave primerjal z državami tretjega sveta. Kot je namreč dejal v pogovoru za nemški Focus, se ob pristanku na londonskem letališču Heathrow počutiš, kot da si pristal na letališču kake tretje države.
Te besede so sprožile jezne odzive v Veliki Britaniji, kardinala Casperja pa so na hitro umaknili iz delegacije, ki na Otoku spremlja papeža - uradno sicer zaradi zdravstvenih razlogov, vendar britanski mediji poročajo, da naj bi ga izločili zaradi spornih izjav.
Britanski mediji so do obiska Benedikta XVI. med drugim kritični tudi zaradi visokih stroškov, ki naj bi znašali kar 12 milijonov funtov in bodo - glede na to, da se papež na otoku mudi na povabilo kraljice - v veliki meri padli na pleča davkoplačevalcev.
Del stroškov se bo sicer pokril z vstopninami, ki se jih je Cerkev odločila zaračunati za javne dogodke s papežem. A tudi ta korak je sprožil ostre kritike in po mnenju nekaterih prispeval k manjšemu številu obiskovalcev.