Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Pjongjang z izstrelitvami začel okoli pol desete zjutraj po lokalnem času oziroma okoli poltretje ure ponoči po srednjeevropskem času.
Po navedbah južnokorejskega obrambnega ministrstva so z izstrelišča v bližini pristanišča Wonsan na vzhodu države v Japonsko morje - oziroma Vzhodno morje, kot ga imenujejo Severni Korejci - 220 kilometrov daleč poletele tri rakete.
Papež naj bi sicer svoj petdnevni obisk v Južni Koreji izkoristil tudi za to, da pošlje sporočilo miru Severni Koreji. V ponedeljek bo v seulski katedrali daroval mašo za spravo in mir na Korejskem polotoku.
Predstavniki Katoliške cerkve v Seulu so v Pjongjang poslali več prošenj, naj na ponedeljkov dogodek dovoli skupini katolikov, a so severnokorejske oblasti to zavrnile - domnevno zaradi jeze ob prihajajočih ponovnih skupnih vojaških vajah ZDA in Južne Koreje.
77-letnega Frančiška sta na vojaškem letališču v Seulu sicer danes pričakala rdeča preproga in predsednica Parkova, njegov prihod pa je v živo prenašala televizija. Parkova je izrazila upanje, da bo njegov obisk pomagal "odpreti obdobje miru in sprave na Korejskem polotoku", papež pa ji je odvrnil, da prihaja s to željo v srcu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sveti oče se je ob prihodu spomnil tudi žrtev aprilske tragedije trajekta Sewol, v kateri je umrlo kakih 300 ljudi, večinoma najstnikov. "Tisti, ki so umrli, so zelo blizu mojemu srcu," je dejal. Na seznam ljudi, ki so jim dovolili na uradni sprejem papeža, so južnokorejske oblasti v zadnjem trenutku dodale tudi nekaj svojcev umrlih na Sewolu.
Pred tem pa je Frančišek pot v Južno Korejo izkoristil za to, da je poslal sporočilo dobre volje kitajskemu vodstvu, še poroča AFP. "Ob vstopu v kitajski zračni prostor pošiljam najboljše želje vaši visokosti in vašim sodržavljanom ter prosim za božji blagoslov miru in dobrobiti za vaš narod," je v radijskem sporočilu kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu sporočil papež.
Papeži pogosto izkoristijo pot z letalom za to, da nagovorijo države, nad katerimi letijo, pojasnjuje AFP. A kot obenem dodaja, je glede na zaostrene odnose med Vatikanom in Pekingom zaradi položaja milijonske katoliške skupnosti na Kitajskem Frančiškova poteza vendarle zelo neobičajna in pomembna.
Ko je na primer tedanji papež Janez Pavel leta 1989 obiskal Južno Korejo, kitajske oblasti celo niso dovolile preleta njegovega letala.
To je šele tretja Frančiškova pot v tujino, z izbiro Azije, ki jo bo prihodnje leto obiskal še enkrat, pa naj bi argentinski papež izpostavil pomen te celine za Cerkev. Pred tem je Korejski polotok nazadnje obiskal papež Janez Pavel II. leta 1989.