Papež Frančišek danes praznuje 85. rojstni dan

S papežev Frančiškom so povezana tudi upanja številnih v preobrazbo katoliške cerkve, ki jo v zadnjih letih pretresajo tako afere s spolnimi zlorabami kot finančni škandali.

Reforma vatikanske kurije, ki se izvaja že, odkar je Frančišek kot prvi Južnoameričan postal papež, se sicer po oceni poznavalcev razvija drugače in počasneje, kot so sprva pričakovali. Kljub temu je velik del reforme že pod streho; združili so organe kurije, reorganizirali sodni in finančni sistem ter okrepili podporo nunciaturam, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V Vatikanu sicer že vrsto let pričakujejo tudi objavo papeškega pisma na to temo, ki pa ga še kar ni, tako da nekateri že natolcujejo, da ga morda sploh ne bo. V ozadju naj bi bilo Frančiškovo močno pastoralno razmišljanje in njegov odpor do samo strukturnih reform, kar vpliva tudi na učinkovitost samega papeževanja, menijo poznavalci.

Po drugi strani pa je Argentinec še vedno zgolj z eno nogo v Vatikanu. S tem ko zaobide kurijo, se zanaša na pomoč zaupnikov v jezuitskem redu, v Argentini ali kje drugje, kar pa ni ravno združljivo s skladnostjo nekaterih papeških odlokov. Frančiškov največji reformni projekt sicer ostaja svetovna sinoda, ali mu bo to uspelo, pa bo pokazal čas.

V ospredju delovanja papeža Frančiška je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sicer zavezanost okolju in varovanju podnebja, medverski dialog ter pomoč revnim in šibkim ter migrantom. Z zelo majhnimi koraki je Frančišek večjo vlogo v Cerkvi zaupal tudi ženskam in svoji administraciji vdihnil kanček ženstvenosti.

Se pa na tem področju po oceni številnih nekatere stvari ne premikajo dovolj hitro. Tabu tema so še vedno ženske kot duhovnice. Leta 2019 je papež Frančišek tovrstno idejo odločno zavrnil z argumentom, da lahko samo moški kot duhovnik predstavlja moškega Jezusa Kristusa.

Frančišek je leta novembra 2013, v istem letu ko je bil izvoljen za papeža, objavil apostolsko spodbudo Evangelii gaudium (Veselje evangelija), kar je bil njegov nekakšen vladni in reformni program, v katerem je odkrito obsodil kapitalizem.

Kasneje je izdal še več dokumentov. Med drugim je leta 2015 izdal encikliko Laudato si (Hvaljen, moj Gospod), v kateri je poudaril pomen celostne ekologije, ki bi morala po mnenju svetega očeta postati nova paradigma pravičnosti. Poleg skrbi za naravo ta enciklika vključuje tudi pravičnost do revnih, zavzetost v družbi, pa tudi veselje in notranji mir, na spletni strani navaja Vatikan News.

Aprila 2016 je sledila objava ključnega dokumenta o zakonski zvezi in družini Amoris laetitia (Radost ljubezni), v kateri je poglavar Rimskokatoliške cerkve zapisal, da se Cerkev ne more odreči dogmam, bi pa morala biti bolj razumevajoča in usmiljena do "nepopolnih" vernikov, kot so ločenci. Poudaril je tudi, da je treba spoštovati istospolno usmerjene, a ponovil stališče Cerkve, da ni podlage za izenačitev porok istospolno in heterospolno usmerjenih.

Oktobra lani je papež objavil socialno encikliko Fratelli tutti (Vsi bratje), v kateri se je zavzel za bratstvo in družbeno prijateljstvo kot pot za graditev boljšega, pravičnejšega in mirnejšega sveta s prizadevanji vseh ljudi in ustanov. Odločno se je zavzel proti vojnam in globalni brezbrižnosti.

V letošnjem letu so bile v osredju tudi zdravstvene težave svetega očeta. Potek julijske operacije črevesja, sicer vnaprej načrtovane, je bil resnejši, kot so sprva predvidevali. "Bolničar mi je rešil življenje," je kasneje povedal papež Frančišek.

Med pogovori z jezuiti v Bratislavi je kasneje na vprašaje, kako mu gre, Frančišek odgovoril, da še živi, čeprav bi nekateri po njegovih besedah radi videli, da bi umrl. Glede operacije je še razkril, da so že potekala srečanja med prelati, ki so menili, da je zdravstveno stanje papeža slabše, kot so uradni poročali. "Pripravljali so se na konklave," na katerem bi izvolili novega papeža, je še dejal.

Papež Frančišek se je rodil na današnji dan Buenos Airesu v Argentini kot Jorge Mario Bergoglio. Na svet je prišel 17. decembra 1936 kot najstarejši od petih otrok v priseljenski družini iz Italije. K jezuitom je vstopil leta 1958, enajst let kasneje pa je bil posvečen v duhovnika. V škofa je bil posvečen leta 1992, leta 1998 pa je postal nadškof Buenos Airesa. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za kardinala 21. februarja 2001. 12 let kasneje, marca 2013 je bil kot prvi jezuit in prvi Južnoameričan izvoljen za papeža. Izbral si je ime Frančišek.