Prvi papeški nastop pred obema domovoma ameriškega kongresa je velik uspeh za nekdanjega ministranta republikanca Johna Boehnerja, predsednika predstavniškega doma kongresa, ki je sedel za Frančiškom skupaj s podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom, prav tako katolikom. Prišli so tudi vrhovni sodniki, kongresniki pa so pripeljali goste.
Boehner je papeža najprej sprejel v svoji pisarni in se spet kot že večkrat raznežil do solz, ugibanja o papeževih stališčih, ki so v nasprotju s stališči konservativne Amerike, pa je zavrnil z besedami, da ga je potrebno poslušati, odpreti srca in slediti njegovemu zgledu.
To pa bi za ameriško politiko pomenilo revolucijo, na katero republikanci niso pripravljeni. V govoru je namreč pozval k sočutju do priseljencev, boju proti podnebnim spremembam, revščini in odpravi smrtne kazni. Homoseksualcev ni omenjal, prav tako splava neposredno, vse, kar so konservativci dobili od papeža, pa je poziv k zaščiti verskih svoboščin in poziv k zaščiti življenja v vseh fazah razvoja.
Papež seveda ni kriv, ker je večina vrednot katoliške cerkve, ki so pod njegovim vodstvom v ospredju, pač univerzalnih po mnenju večine mednarodne skupnosti in zmerjanje z levičarjem, kot si ga je privoščil republikanski kongresnik slovenskega rodu Paul Gosar iz Arizone, lahko pade na plodna tla le v delu ameriške družbe.
Papeževi pozivi kongresu so v času, ko republikanski predsedniški kandidati nabirajo podporo s tekmovanjem, kdo bo zgradil višji zid proti priseljencem, onemogočil muslimanom pot do Bele hiše, začel večjo vojno in globlje tiščal glavo v pesek pred podnebnimi spremembami, zelo odmevne.
Govor so prenašale vse glavne ameriške televizije tudi na lokalnih ravneh, pred kongresom pa se je zbrala množica več tisoč ljudi, ki ga je spremljala po velikem ekranu. Papež je kasneje prišel na balkon kongresa in se množici zahvalil za prihod.
V govoru je poudaril, da je vsako življenje sveto, in kongresnike pozval, naj ga ščitijo na vsako stopnji razvoja, kar bi moralo odpraviti dvome v to, da Frančišek spreminja doktrino glede splava.
Posebej odmeven je bil nauk kongresnikom, da tudi sami prihajajo iz družin priseljencev, zato naj se jih ne bojijo, ampak jih sprejmejo kot soljudi. "Ljudje niso stvari, ki jih lahko zavrnemo, ker so moteče. Obravnavajmo druge z enakim sočutjem, kot bi želeli, da obravnavajo nas," je dejal papež in sporočilo je bilo namenjeno tako ZDA, kot tudi Evropi, ki se sooča z velikim valom priseljencev.
Priznal je, da nobena vera ni imuna pred oblikami individualnih samozavajanj ali ideološkega ekstremizma, torej po domače povedano pred verskimi blazneži. Zato je potrebno najti pravo ravnotežje, da se verske svoboščine zaščitijo, obenem pa se še naprej borimo proti nasilju v imenu vere. Pri tem je opozoril, da se sveta ne more enostavno deliti na dobro in zlo.
Papež je govor v kongresu opravil v angleščini, ki je bila dovolj razumljiva, čeprav je kasneje na balkonu množici spregovoril v domači španščini. V kongresu, kjer večina politikov zavrača jezik večine zakonitih ali nezakonitih priseljencev v ZDA, španščina nekako ne bi bila ustrezna ne glede na vsebino sporočila.
Papež je med obiskom kongresni knjižnici izročil v varstvo posebno izdajo svetega pisma in si ogledal kip španskega misijonarja Junipera Serro, ki ga je dan prej razglasil za svetnika, pred odhodom proti New Yorku pa se v Washingtonu še srečuje s katoliškimi dobrodelnimi organizacijami in brezdomci.
Obisk New Yorka bo papež začel nocoj z molitvijo v katedrali Sv. Patricka, v petek pa bo imel govor na sedežu ZN. V New Yorku bo obiskal še muzej 11. septembra, srečal se bo s šolarji v Harlemu in opravil mašo v dvorani Madison Square Garden. V soboto pa potuje v Philadelphio na svetovno srečanje družin.