Kot so sporočili iz kabineta premiera, je Pahorja na srečanju z Gadafijem spremljal libijski premier Bagdadi al Mahmud. Premiera sta Gadafija seznanila s predhodno dogovorjenimi gospodarskimi sporazumi, ki jih je ta pohvalil.
Gadafi se je Pahorju zahvalil za obisk ter mu dejal, da ga šteje za prijatelja in da je v Libiji vedno dobrodošel. Premier Pahor se je libijskemu vodji prav tako zahvalil za prelep sprejem ter mu odvrnil, da je tudi on vedno dobrodošel v Sloveniji.
Srečanje z Gadafijem - vse do danes ni bilo povsem jasno, ali bo do njega v okviru Pahorjevega dvodnevnega obiska dejansko prišlo - je bistvenega pomena pri sklepanju poslov v Libiji. Gadafi, ki Libijo vodi že 40 let, je namreč tisti, ki da končni pečat na vsako pomembno odločitev, tudi poslovno, v svoji državi.
Pahor se je sicer danes udeležil tudi slovensko-libijske poslovne konference, kjer je nagovoril udeležence. Na konferenci so gospodarstveniki obeh držav preučili možnosti za sodelovanje, pri čemer je libijska stran izpostavila, da ima za investicije trenutno na razpolago približno 65 milijard evrov, ki bi jih vložila tudi v slovenska podjetja. Slovenska stran je to pobudo pozdravila, slovenski vladni predstavniki pa niso izključili niti možnosti libijskih vlaganj v paradne konje slovenskega gospodarstva.
Poleg tega ima Libija pripravljenih 45 milijard evrov za infrastrukturne projekte znotraj države, pri čemer si del kolača obetajo tudi slovenska podjetja. Po nekaterih informacijah naj bi se podjetju SCT obetal 900 milijonov evrov vreden posel gradnje avtoceste pred Bengazijem.
Slovenski premier je na poslovni konferenci sicer med drugim napovedal, da bosta državi v kratkem podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja ter sporazum o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, so zapisali na spletni strani kabineta premiera. Slovenskim poslovnežem pa je sporočil, da bosta obisku v Libiji sledila še obiska v Združenih arabskih emiratih in Egiptu.
Ob robu poslovne konference sta ministra za gospodarstvo podpisala memorandum o sodelovanju na področju gospodarstva, memorandum o sodelovanju pa sta podpisala tudi predsednika gospodarskih zbornic. Na pobudo libijskih poslovnežev je bil podpisan še dogovor o ustanovitvi libijsko-slovenskega poslovnega sveta, libijska stran pa je slovenski ponudila pisarno v Tripoliju, kjer bi slovenski predstavniki lahko pomagali krepiti gospodarsko sodelovanje, saj Slovenija v Libiji nima stalnega veleposlaništva.
Libija je "star" trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen. Lani se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala na skoraj 150 milijonov evrov. Kot je v torek po srečanju s premierom al Mahmudom ocenil Pahor, bi lahko glede na naklonjenost Libije do Slovenije in slovenskih podjetij to številko v desetih letih kar podeseterili.
Po mnenju nekaterih slovenskih gospodarstvenikov je prav Libija potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja, predvsem zaradi nekaterih poslovnih vezi, ki so ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo.