Churchillu so pred pol stoletja pripravili nepozaben državniški pogreb. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki so, pokrito z britansko zastavo, s potniško ladjo Havengrove popeljali po Temzi, ob tem so mu salutirali žerjavi v londonskih ladjedelnicah. V Westminsterski dvorani, najstarejšem delu istoimenske palače, se je mimo njegove krste sprehodilo okoli milijon ljudi.
Ob obletnici smrti je BBC pripravil niz dokumentarnih oddaj, Churchillov center pripravlja slovesnosti. Nove biografije državnika - med avtorji je tudi londonski župan Boris Johnson - gredo za med. Vlaku, s katerim so krsto s Churchillovimi posmrtnimi ostanki prepeljali iz Londona v grobnico v Oxfordshiru, so povrnili sijaj in je sedaj turistična atrakcija. Kraljeva kovnica je skovala spominski kovanec za 20 funtov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Churchill velja za enega izmed največjih vojnih voditeljev 20. stoletja. Na čelu britanske vlade je bil od leta 1940 do leta 1945 in nato od leta 1951 do leta 1955. Poleg tega je bil večkrat minister, častnik britanske vojske, zgodovinar, slikar in pisatelj, za kar si je leta 1953 prislužil Nobelovo nagrado za literaturo. Bil je tudi prvi človek, ki je postal častni državljan ZDA.
Status državnika, ki je zaznamoval 20. stoletje, si je prislužil s svojo politiko potu in solza proti nacistični Nemčiji. Ko je leta 1940 na čelu vlade nasledil Nevilla Chamberlaina, ki je odstopil, je bilo v Westminstru pred njim predvsem vprašanje - mirovna pogajanja z nacistično Nemčijo ali nadaljevanje vojne.
Churchill je prepričal sprva oklevajočo vlado in se odločil za slednje. V enem svojih najznamenitejših govorov je 18. junija 1940 povezal vztrajanje Britancev z obstankom krščanske civilizacije. Ljudje so mu sledili. Po zmagi nad barbarstvom nacizma je maja 1945 praznoval skupaj z državljani in jim sporočil: "To je vaša zmaga." Množica pa mu je odgovorila: "Zmaga je vaša."
A politični dosežki Churchilla, ki se je rodil v zgornjem sloju britanske družbe in so ga pogosto opisovali tudi kot arogantnega in vzvišenega, zgodovinsko niso tako nesporni, kakor jih z deloma idealiziranim pogledom nazaj dojemajo njegovi sodržavljani, izpostavlja dpa.
Chuchill je namreč dolgo veljal za političnega avanturista, prepričanega militarista, malo premišljenega v svojih strategijah in prav zato brezobzirnega pri uporabi sredstev. Po sodbi politike v Westminstru je bil mladi Churchill briljanten, a brez osnove.
Kot mornariški admiral je leta 1915 doživel polom, ko je v eni izmed najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne deset tisoč vojakov iz Velike Britanije in kolonij povedel proti kasneje za nesmiselnega ocenjen pohod proti otomanskemu cesarstvu.
Štiri leta zatem se je kot vojni minister zavzemal za uporabo kemičnega orožja "proti neciviliziranim plemenom", predvsem proti Kurdom in Afganistancem. Kontroverzna so tudi njegova stališča glede rase. Kot pravi avtor knjige Churchill: Konec slave (Churchill: End of Glory) John Charmley, je vojni premier zagotovo verjel v rasno hierarhijo in evgeniko ter sebe in Britance videl kot zmagovalce Darwinove družbene hierarhije.
Zgodovinarji so si danes enotni, da je Churchillov uspeh le malo temeljil na trajni politični strategiji. A zaradi volje po obstanku, zaradi tega, ker je znal po porazu znova vstati, z vsem skupaj pa ujeti dušo Britancev, je do danes ostal nedosegljiva ikona.