Truplo terorista, čigar groba si ne želi nobena država, so prepustili oceanu. Najbolj iskanega človeka na svetu, vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, so po navedbah neimenovanega predstavnika ameriške administracije danes že pokopali, in sicer na morju. Kje natančno, zaenkrat ni znano. Medtem prihaja na dan vse več podrobnosti o operaciji, v kateri je bil bin Laden ubit.
Kot je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pojasnil neimenovani predstavnik Washingtona, se je ameriška administracija odločila, da bo z bin Ladnovim truplom ravnala v skladu z islamskimi običaji, kar med drugim pomeni, da mora biti pokopano najkasneje v 24 urah.Ker pa bi, še posebej v tako kratkem času, zelo težko našli državo, ki bi bila pripravljena sprejeti posmrtne ostanke terorista številka ena, so se ZDA odločile, da ga pokopljejo na morju.
Kot je ob tem ocenila ameriška televizija ABC, bo dejstvo, da je bil bin Laden pokopan na neznani lokaciji na morju preprečilo, da bi kraj njegovega zadnjega počitka postal svetišče in romarska točka za njegove privržence.
Odkritje bin Ladnovega skrivališča v mestu Abotabad, kakih 100 kilometrov severozahodno od Islamabada, je sicer Američanom po poročanju tujih tiskovnih agencij na koncu omogočil eden od njegovih kurirjev.
Prvi namig o tem kurirju - varovancu glavnega organizatorja terorističnih napadov 11. septembra 2001 Kalida Šejka Mohameda, ki je trenutno v ameriškem oporišču Guantanamo na Kubi - so ZDA dobile že vrsto let nazaj, a šele pred štirimi leti jim je uspelo razkriti njegovo identiteto.
Še dve leti so nato ameriški agenti potrebovali, da so ugotovili širše območje v Pakistanu, na katerem je deloval, nato pa jim je avgusta lani vendarle uspelo odkriti tudi dejanski kompleks v Abotabadu, v katerem se je skrival bin Laden. Ob odkritju luksuznega, leta 2005 zgrajenega dvorca, približno osemkrat večjega od vseh ostalih zgradb v okolici in obdanega z večmetrskim zidom in bodečo žico, naj bi bili šokirani.
Kompleks se sicer nahaja v neposredni bližini vojaške akademije Kakul, kjer se urijo najvišji pakistanski častniki, kar je okrepilo sume, da so pakistanske oblasti zanj enostavno morale vedeti.
Sledil je večmesečni nadzor, ki je potrdil dejstvo, da gre za skrivališče najbolj iskanega terorista na svetu. Med drugim so tamkajšnji stanovalci za razliko od sosedov vse svoje odpadke zažigali ter živeli brez telefonskih in internetnih povezav, v dvorcu pa so vladali neobičajno ostri varnostni ukrepi.
Ameriški predsednik Barack Obama je nato v nedeljo zvečer po ameriškem oziroma v ponedeljek zgodaj zjutraj po pakistanskem času - potem ko je sklical vrsto sestankov sveta za nacionalno varnost - odobril napad.
Sledila je hitra akcija manjše ekipe najelitnejših pripadnikov posebnih protiterorističnih enot ameriške mornarice SEAL ob podpori štirih helikopterjev. V napadu so bili poleg glavne tarče po dosedanjih podatkih ubiti še trije moški, med njimi bin Ladnov sin, ter neka ženska, ki so jo uporabili za živi ščit. Še dve ženski sta bili ranjeni, priprli naj bi tudi štiri otroke.
V napadenem kompleksu so na napad odgovorili, tako da je izbruhnil spopad, v katerem pa po trditvah Washingtona ameriška stran ni utrpela žrtev. Po navedbah očividcev naj bi sicer bin Ladnovim stražarjem, ki so streljali s strehe kompleksa, uspelo sestreliti helikopter. Med spopadom naj bi odjeknili dve močni eksploziji, videti je bilo plamene.
Osamo bin Ladna oziroma njegovo truplo naj bi prepoznali po obrazu, ali so opravili tudi DNK analizo, pa v Washingtonu niso razkrili. Obama naj bi že dve uri po tem, ko je izdal ukaz za napad, prejel sporočilo, da je bil bin Laden ubit.
Z operacijo naj bi bil ves čas seznanjen le majhen krog ljudi v ZDA, tako da zanjo ni vedela nobena druga država, vključno s Pakistanom, še pišejo tuje tiskovne agencije.
