Orban in evroskeptiki v EP se povezujejo, bodo pritegnili še koga iz Slovenije?

Kot so sporočili avstrijski svobodnjaki (FPÖ), je danes nastalo vseevropsko gibanje proti centralizmu EU. Sodelujoče stranke, ki imajo vse svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, so v skupni izjavi izpostavile velikanske napake v aktualni politiki unije ter si zastavile cilje, v katerih izpostavljajo ključen pomen pristojnosti nacionalnih držav.

Vodja FPÖ Herbert Kickl je po navedbah na spletni strani avstrijske tiskovne agencije APA izpostavil, da s tem pomembnim korakom postavljajo osnovo za sodelovanje na ravni Evropskega parlamenta, s čimer bodo dobili "udarno moč", kot je še niso imeli. Kot je pojasnil, gre za sodelovanje "pod streho ene skupne politične skupine", ki bo odprta tudi za druge stranke oziroma delegacije.

Nadaljeval je še, da unija nujno potrebuje temeljito reformo, ki pa se je kot konferenca o prihodnosti Evrope že začela. "V tem procesu morajo patrioti govoriti z močnim glasom in s poudarkom zastopati svoja stališča," je še izpostavil Kickl in dodal, da moramo zaščititi "kulturno dediščino in svoboden razvoj držav članic".

Italijan Matteo Salvini je na Twitterju med drugim zapisal, da je njegova Liga danes "podpisala Listino vrednot, ki slika prihodnost Evrope, utemeljeno na svobodi in identiteti, namesto na birokratizaciji in standardizaciji".

Podpis je potrdil tudi vodja na Poljskem vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski in po poročanju poljske tiskovne agencije PAP pojasnil, da je njihov cilj ohraniti "evropske vrednote" in "suverenost narodov" v EU. K podpisu naj bi jih poleg tega vzpodbudila konferenca o prihodnosti Evrope, ki da nima jasnih ciljev in strukture.

Med vidnejšimi podpisniki so poleg Salvinija, Kickla in Kaczynskega še madžarski premier in vodja Fidesza Viktor Orban, predsednica francoskega Nacionalnega zbora Marine Le Pen in Santiago Abascal Conde iz španske stranke Vox.

Med sodelujočimi strankami so poleg tega Bratje Italije, nizozemska JA21, grška EL, romunska PNT-CD, litovska LLRA, bolgarska VMRO, belgijska Vlaams Belang, danska DPP, estonska EKRE in finska PS.

Od naštetih strank jih je osem v Evropskem parlamentu zdaj v politični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), sedem pa v skupini Identiteta in demokracija (ID). Madžarski Fidesz je do nedavnega pripadal Evropski ljudski stranki (EPP), trenutno pa ni del nobene skupine.

Če bodo te stranke naredile korak naprej od današnje deklaracije in dejansko oblikovale novo politično skupino, bi ta po sedanjih kalkulacijah imela okoli 115 evropskih poslancev in bi bila tako tretja najmočnejša v parlamentu. Skupini ECR in ID bi posledično prenehali obstajati.