Odpoved jedrski energiji utegne Nemčijo stati milijarde v odškodninah

Novico, da Vattenfall zaradi zaprtja njegovih jedrskih elektrarn na nemških tleh od Nemčije terja visoko odškodnino, je po navedbah poslancev Levice na seji odbora za gospodarstvo v bundestagu v sredo sporočil minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vlada kanclerke Angele Merkel se je po jedrski katastrofi v Fukušimi odločila za korenit energetski preobrat. Sklenila je, da bo do leta 2022 ustavila vse jedrske reaktorje v državi, zaradi česar je po trimesečnem moratoriju zaprla tudi Vattenfallovi jedrski elektrarni.

Vattenfall se je lahko za razliko od nemških koncernov RWE in Eon kot tuja družba za zaščito svojih delničarjev s tožbo proti Nemčiji obrnil na arbitražno sodišče v Washingtonu. Namestnik vodje poslancev Levice Klaus Ernst je to znova izkoristil tudi za kritiko čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva med EU in ZDA (TTIP).

Sporazum TTIP namreč vključuje poseben mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami, ki bi vlagateljem omogočal, da od držav terjajo odškodnino, če te s svojo zakonodajo ali odločitvami ovirajo njihove investicijske interese. "Tožba Vattenfall je znova pokazala, da prostotrgovinskega sporazuma s široko zaščito investitorjev ne smemo sprejeti," je dejal.

V strokovnih krogih dajejo Vattenfallu veliko možnosti za uspeh, čeprav je odškodnina, ki jo zahteva, precej višja od pričakovanj. Vattenfallova tožba sicer ni edina, s katero se je oz. se bo zaradi energetskega preobrata še morala soočiti Nemčija.

Eon od države denimo zahteva 380 milijonov evrov odškodnine, odškodninski zahtevek v višini 235 milijonov evrov pa je že uspelo uveljaviti koncernu RWE. Eon in RWE sta vložila tudi ustavno pritožbo, energetski koncerni pa zahtevajo tudi kritje dodatnih stroškov zaradi iskanja rešitev za jedrske odpadke.