Spremembi ustave so botrovali dramatični prizori in anonimne grožnje, ki so v začetku leta 2008 spremljali izbiro predsednika v parlamentu. Čeprav je v vseh strankah obstajalo določeno nasprotovanje neposrednim volitvam, se je v začetku lanskega leta med poslanci vendarle izoblikovala potrebna večina za korak v tej smeri.
Kljub temu nekateri kritiki še naprej vztrajajo, da neposredne volitve predsednika nimajo tradicije na Češkem in ne ustrezajo političnemu sistemu v državi. Med temi je tudi sedanji predsednik Vaclav Klaus, ki je ta korak označil kot "usodno napako", a proti njemu ni mogel vložiti veta, saj je bil v parlamentu sprejet s t.i. ustavno oziromo tripetinsko večino, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Klaus se sicer po dveh zaporednih petletnih mandatih na čelu države v skladu z ustavo ne sme potegovati za še en predsedniški mandat. Med favoriti za njegovega naslednika se omenjata predvsem imeni nekdanjih premierov, 68-letnega Miloša Zemana in pet let mlajšega Jana Fischerja.
Po zadnji javnomnenjski raziskavi agencije ppm factum, ki je bila objavljena v torek in jo je povzela nemška tiskovna agencija dpa, se levo usmerjenemu Zemanu obeta okoli 25, Fischerju pa okoli 20 odstotkov glasov.
Zeman, ekonomist po izobrazbi, je bil kot tedanji vodja socialdemokratov (ČSSD) premier v letih 1998-2002, danes pa je častni predsednik Stranke državljanskih pravic, ki jo je ustanovil po izstopu iz ČSSD. S svojimi izjavami je večkrat poskrbel za napetosti v odnosih s tujino. Leta 2002 se je umaknil iz visoke politike in zaživel kot upokojenec. V letih 1968-1970 je bil član komunistične partije, iz katere pa je bil izključen zaradi nasprotovanja posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem.
Fischer je v letih 2009 in 2010 vodil prehodno tehnično vlado, ki je vajeti prevzela po padcu vlade Mireka Topolaneka, nato pa je bil dve leti podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Je izkušen statistik in je bil do prihoda na čelo vlade vodja češkega statističnega urada. Ne pripada nobeni stranki, je pa bil pred letom 1989 član komunistične partije, kar so mu mnogi očitali v predvolilni bitki.
Zeman je tako po ocenah strokovnjakov kot javnosti iz televizijskega soočenja s Fischerjem minuli petek izšel kot zmagovalec. Bil je samozavestnejši in odločnejši, boljše je tudi njegovo znanje tujih jezikov. Oba namreč zelo dobro govorita angleško, a Zeman se lahko poleg tega pohvali še z očitno boljšim znanjem ruščine.
Za vsaj formalno najvišji položaj na Češkem se potegujejo še po vsem telesu tetovirani umetnik in profesor igre Vladimir Franz, zunanji minister Karl Schwarzenberg, podpredsednik opozicijskih socialdemokratov (ČSSD) Jiri Dienstbier, desno usmerjeni podpredsednik senata Premysl Sobotka, evropska poslanka Zuzana Roithova, vodja zunajparlamentarne stranke Suverenita in nekdanja televizijska voditeljica Jana Bobosikova ter igralka Tana Fischerova.
Na tretjem mestu je bil v zadnji anketi z dobrimi enajstimi odstotki podpore Franz, z majhnim zaostankom sta mu sledila Schwarzenberg in Dienstbier, Sobotka je pristal na šestem mestu, kandidatke pa so se zvrstile na koncu lestvice.
Sodeč po anketah se bodo morali sicer Čehi na volišča znova odpraviti čez dva tedna, saj bo zmagovalca skoraj zagotovo prinesel šele drugi krog volitev. Absolutne večine namreč v prvem krogu verjetno ne bo uspelo zbrati nikomur.
Kljub spremembi načina volitev pa pristojnosti predsednika na Češkem ostajajo iste. Te sicer presegajo pristojnosti predsednikov v nekaterih drugih državah, kjer je oblast v pretežni meri - tako kot na Češkem - v rokah premiera.
Med drugim lahko vlaga veto na zakone, nakar jih mora parlament znova obravnavati. Izjema pri tem so ustavni zakoni. Po drugi strani sam nima možnosti predlagati zakonov. Imenuje in odstavlja premiera ter na predlog premiera ministre, vrh ustavnega sodišča in centralne banke. Pod določenimi pogoji, ki so jasno opredeljeni v ustavi, lahko razpusti tudi spodnji dom parlamenta, piše APA.
Nekatera pooblastila predsednika terjajo soglasje premiera oziroma vlade - med drugim sklepanje pogodb z drugimi državami, imenovanje generalov in načelnika generalštaba češke vojske, razpis parlamentarnih volitev in pomilostitve.
Prav s slednjim je Klaus nedavno razburil javnost, saj se je odločil za svojo prvo množično amnestijo doslej. Ta je zajela kar okoli 7000 oziroma približno četrtino vseh zapornikov, med njimi tudi več znanih imen, obsojenih zaradi korupcije in gospodarskega kriminala.
Čeprav je s tem razburil javnost, stroko in velik del politike, vladi premiera Petra Nečasa pa zato grozi glasovanje o nezaupnici, 72-letni Klaus ne kaže obžalovanja. Trma je zanj tudi sicer precej običajna. Med drugim je bil podobno neomajen v svoji kritiki EU in podnebnih sprememb, ki so po njegovem mnenju v veliki meri izmišljene. V Bruslju in še kje si bodo tako ob odhodu Klausa zagotovo oddahnili, piše APA.