Novinarji britanskega BBC, kiso v Bihaću in Veliki Kladuši posneli reportažo o problemih, ki so začeli naraščati, od takrat, ko je že vsak peti prebivalec Bihaća postal Pakistanec, Afganistanec, Alžirec, so lahko izvedeli, da je zaradi migrantov postal otežen celo odhod na pošto. Na njej se zbere do 150 migrantov, ki dvigujejo denar prek Western Uniona, skupno tudi po 150.000 bosanskih mark dnevno.
Mesto je nekoliko zadihalo šele potem, ko so migrante začeli premeščati v Vučjak, kar pa je prineslo težave tam živečim Hrvatom, zato so se po besedah bihaškega župana Šuhreta Fazlića začeli pritiski nanj s strani HDZ, federalnega parlamenta in hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović. Župan Fazlić opozarja, da hrvaška državna politika ni korektna do prebivalcev Bihaća: »Moje prepričanje, da ne želim migrantov, je legitimno, prav tako kot v Korenici in Otočcu, ni pa legitimno, da se tako obnaša državna politika. Hrvaška ne more loviti migrantov na vseh straneh in jih vračati v Bihać, pa naj so vstopili v Šido ali pa so jih ujeli ob Kolpi na meji s Slovenijo, nekateri prihajajo celo s slovensko-italijanske meje. Hrvaška policija, oborožena s kalašnikovkami, prihaja celo kilometer prek naše meje, ko se predstavim in jim povem, da to ni v skladu z zakonom, samo skomignejo z rameni in odgovorijo, da imajo tak ukaz.«
Župan Bihaća je prepričan, da se bo dotok migrantov nadaljeval, skozi mesto jih je šlo že okoli 20.000, v tem trenutku jih je od 3000 do 5000.
Županu se zdi razumljivo, da migrantu ob vstopu na hrvaško ozemlje vzamejo biometrijske podatke, ga nahranijo in povprašajo, nikakor pa zanj ni dopustno, da jim Hrvatje pustijo skupino 50 bosih ljudi, ki so pred tem pretepeni in okradeni. Prepričan je, da se bo dotok migrantov nadaljeval, skozi mesto jih je šlo že okoli 20.000, v tem trenutku jih je od 3000 do 5000. Prav tako meni, da jih na poti ne bo ustavila nobena tehnika, saj bi na takšnem terenu, kjer na celotni meji s Hrvaško sploh ni treba priti iz gozda, potrebovali milijon vojakov za njihovo zaustavitev.
Ne glede na vse probleme, ki jih imajo z migranti, pa naj bi ti, kot je še povedal župan, prinesli tudi ekonomsko korist. Okoli 3000 ljudi dnevno troši po trgovinah od deset pa do 100 bosanskih mark dnevno. Prek Western Uniona dvigujejo še po 100.000 evrov dnevno. Zaradi njih je dnevno aktivnih 250 ljudi iz raznih humanitarnih organizacij, tako so migranti po njegovem mnenju postali celo najbolj zanesljiv izvor zaslužka in »najboljša firma.«
Migrantski kamp Vučjak pri Bihaću
